Endokanabinoidni sistem

Nekateri uporabniki uživajo kanabis zaradi svojega umskega in telesnega učinka, medtem ko drugi iščejo pomoč pri lajšanju simptomov bolezni. Vendar kanabis ne bi imel svojih psiho-aktivnih učinkov na uporabnike ali terapevtskih koristi zanje, če ne bi naša telesa že vsebovala biološki sistem, ki je zmožen delovati vzajemno z kemijskimi spojinami, kot je na primer THC.

Naš endokanabinoidni sistem (v nadaljevanju EKS) opravlja prav to nalogo. Vendar tam ne obstaja le zaradi tega, da lahko mi uživamo ob kajenju naše najljubše vrste kanabisa. Igra namreč ključno vlogo za naše zdravje in dobro počutje, saj nadzoruje in uravnava ključne vidike naših bioloških sistemov. Torej kaj natančno počne in kako deluje?

Homeostaza: ostajati v coni Zlatolaske

Da bomo bolje razumeli človeški endokanabinoidni sistem je zelo koristno vedeti nekaj o enem izmed temeljnih konceptov v biologiji: to je Homeostaza. In najlažje bomo to prikazali tako, da bomo ob tem imeli v mislih pravljico o Zlatolaski in treh medvedkih.

Ta klasična pravljica nam ponazarja idejo, da najboljši rezultat leži nekje na sredini dveh ekstremov. Nikoli nočemo da je naša juha pretopla ali premrzla ampak ravno pravšnja.

Homeostaza je koncept, v katerem je mišljeno da je večina bioloških sistemov aktivno uravnanih tako, da so razmere, v katerih sistem deluje v ozkem območju delovanja. Naše telo noče, da je njegova temperatura prenizka ali previsoka ali da je nivo sladkorja v krvi previsok ali prenizek. Pogoji morajo biti ravno pravšnji saj le tako naše celice delujejo optimalno, zaradi česar je v telesu nastal izbran mehanizem, ki celice povrne v ”Območje Zlatolaske” ko je to potrebno. Telesni EKS je ključen molekularni sistem za pomoč pri ohranjanju homeostaze, saj celicam pomaga ostati v ”Coni Zlatolaske”.

Glavni elementi Endokanabinoidnega sistema

Zaradi svoje ključne vloge pri procesu homeostaze je EKS vsesplošno razširjen v živalskem svetu. Njegovi ključni elementi so se razvili že zelo dolgo nazaj, zato ga najdemo pri skoraj vseh vretenčarjih.

Trije glavni elementi EKS so:

–Kanabinoidni receptorji: najdemo jih na površju celic;

–Endokanabinoidi: gre za majhne molekule, ki aktivirajo kanabinoidne receptorje;

–Metabolični/presnovni encimi: pomagajo pri razpadanju endokanabinoidov ko jih telo porabi.

Kanabinoidni receptorji

Kanabinoidni receptorji se nahajajo na površju celic, kjer ”poslušajo” kakšno je stanje izven celice. Prejete informacije o spremenjenih razmerah nato posredujejo v notranjost celice, s čimer sprožijo ustrezno celično reakcijo.

Obstajata dva pomembna kanabinoidna receptorja: CB1 in CB2. To nista edina kanabinoidna receptorja, vendar sta prva dva, ki so ju odkrili in zaradi tega sta tudi najbolje preučena. CB1 receptorji se v možganih številčno najbolj izpostavljen tip receptorjev. To so receptorji, ki delujejo vzajemno z THC-jem, kar je razlog, da občutimo učinek zadetosti pri uživanju kanabisa. CB2 se dosti pogosteje nahajajo izven živčnega sistema, na mestih kot je imunski sistem. Vendar obe vrste receptorjev najdemo tudi v drugih delih telesa.

Endokanabinoidi

Endokanabinoidi so učinkovine, ki podobno kot rastlinski kanabinoid THC, sprimejo in aktivirajo kanabinoidne receptorje. Vendar pa med njimi obstaja razlika, saj endokanabinoide telo naravno proizvaja v celicah v našem telesu, nasprotno pa je THC rastlinskega izvora (endo je latinska beseda ki pomeni znotraj; v našem primeru znotraj našega telesa).

Obstajata dva glavna endokanabinoida: to sta Anandamid in 2-AG. Ta endokanabinoida sta narejena iz maščobam podobnih molekul, ki se nahajajo v celični membrani in jih celica umetno proizvede po potrebi. To pomeni, da se ustvarijo in porabijo točno takrat ko jih telo potrebuje in jih zato organizem ne pakira in shranjuje za kasnejšo uporabo kot je to v navadi pri veliko drugih bioloških molekulah.

Metabolični/presnovni encimi

Tretji del endokanabinoidne trojice vsebuje prebavne encime, ki kar se da hitro uničijo endokanabinoide takoj po njihovi uporabi. Dva največja encima sta FAAH, ki razkroji endokanabinoid Anandamid in MAGL, ki razkroji endokanabinoid 2-AG. Ti encimi zagotavljajo da se endokanabinoidi porabijo ko jih telo potrebuje in se jih zato ne skladišči. Zaradi tega se endokanabinoidi razlikujejo od večine ostalih molekularnih signalov v telesu, kot so na primer hormoni ali klasični nevrotranzmitorji, ki lahko v telesu ostanejo nekaj sekund ali minut ali pa se v telesu shranijo za poznejšo rabo.

Tri glavne sestavne dele EKS lahko najdemo v skoraj vsakem pomembnem sistemu v telesu. Ko kakršna koli stvar celico premakne iz ”Zlatolaskine cone” so ti trije stebri  EKS priklicani da vzpostavijo ravnovesje in s tem ohranjajo homeostazo. Zaradi svoje vloge, ki jo imajo pri fiziološkem vračanju v ”Cono Zlatolaske” se EKS pogosto vključi le ko se ga potrebuje. Dr. Vincenzo Di Marzo, direktor raziskav pri inštitutu Biomolecular Chemestry v Italiji nam EKS obrazloži takole:

”Z izrazom pro-homeostatična akcija EKS mislimo, da se ta sistem kemičnih signalov začasno aktivira čemur sledijo deviacije iz celične homeostaze. Ko te deviacije niso fiziološke začasno aktivirani EKS poizkuša na časovno in prostorsko selektivni način obnoviti prejšnje fiziološko stanje (homeostaza).”

Z drugimi besedami, EKS nam pomaga povrniti biološko stanje v ”Cono Zlatolaske”.  V nadaljevanju besedila bomo obravnavali primere kako EKS pomaga ohranjati homeostazo v dveh območjih v organizmu: sprožanje možganskih celic v živčnem sistemu in vnetni odziv imunskega sistema.

Regulacija endokanabinoidov pri sprožanju možganskih celic

Možganske celice (oziroma nevroni ali živčne celice) komunicirajo tako da pošiljajo elektrokemične signale ena drugi. Vsak nevron mora poslušati svojega partnerja, da se lahko odloči če sproži svoj signal v vsakem danem trenutku. Vendar nevroni ne marajo da dobijo preveč prevelik vnos informacij- tako ostanejo v ”Coni Zlatolaske”. V kolikor prejmejo preveč signalov lahko okolje postane toksično. Tukaj pa na delo vskočijo endokanabinoidi.

Za lažjo predstavo imejte v mislih scenarij, v katerem en nevron posluša dva sosednja nevrona. Eden izmed dveh sosednjih nevronov lahko postane preveč aktiven in pri tem pošilja preveč signalov nevronu, ki ga posluša. Ko se to zgodi nevron, ki prejema te signale začne proizvajati endokanabinoide izrecno na mesto, kjer je povezan z pre-aktivnim nevronom. Endokanabinoidi bodo odpotovali do preaktivnega nevrona in se vezali na njegove CB1 receptorje in mu s tem prenesli sporočilo, ki mu naroča naj se umiri. S tem se stanje povrne v ”Zlatolaskino Cono” in s tem ohrani homeostazo.

Vendar možgani niso edini organ, ki mora ohranjati homeostazo. Prav vsak sistem v telesu, od prebavnega do imunskega mora pazljivo regulirati, kako delujejo njegove celice. Pravilna regulacija je ključna za zagotavljanje preživetja.

Regulacija endokanabinoidov pri vnetjih

Vnetja so naravna zaščitna reakcija imunskega sistema in so nekakšen odgovor na infekcije in fizične poškodbe. Namen vnetij je odstranitev povzročiteljev bolezni (bacili, virusi) ali poškodovanega tkiva. Mesto vnetja je narejeno iz tekočin in imunskih celic, ki se naselijo na območju vnetja in pri tem opravljajo umazana dela z namenom povrnitve območja v ”Cono Zlatolaske”.

Izredno pomembno je da je vnetje omejeno na mestu poškodbe in ne traja dalj časa kot je potrebno, v nasprotnem primeru nastane nepopravljiva škoda. Kronična vnetja in avto- imune bolezni so primeri, ko se imunski sistem  aktivira neprimerno. Ko se to zgodi vnetna reakcija traja preveč časa (kar ima za posledico kronično vnetje) ali pa se preusmeri proti zdravim celicam (stanje poznano kot avto-imunost).

Na splošno izgleda kot da endokanabinoidi zadržujejo vnetne signale imunskega sistema. Za primer obravnavajmo normalen imunski odziv, ki ga sproži bakterijska infekcija. Najprej imunske celice zaznajo prisotnost bakterij in ob tem sprožijo pro- vnetne molekule, ki ostalim imunskim celicam sporočijo naj pridejo na pomoč pri boju. Pri tem se izpustijo endokanabinoidi , ki prav tako signalizirajo ostalim imunskim celicam klic na pomoč in ob tem verjetno pomagajo omejiti imunski odziv da le ta ni pretiran. S tem ko tesno regulirajo vnetje lahko imunski sistem uniči bacile ali odstrani poškodovano tkivo in se potem ustavi. S tem preprečijo pretirano vnetje in omogočijo celicam in s tem telesu da se povrne v ”Cono Zlatolaske”.

Kako rastlinski kanabinoidi kot sta THC in CBD sporazumevajo z endokanabinoidnim sistemom?

Razlog zakaj imajo rastlinski kanabinoidi psiho-aktivne in medicinske učinke na naša telesa leži v veliki meri v tem, da ima človek endokanabinoidni sistem s katerim lahko vzajemno sodelujejo. Na primer, zaradi THC-ja ste zadeti zaradi tega ker aktivira CB1receptorje v možganih. Endokanabinoid kot na primer Anandamid prav tako aktivira CB1 receptorje.

Zakaj torej nismo konstantno ”zadeti”?

Za to obstaja kar nekaj razlogov. Kot prvo, THC ne komunicira z CB1 receptorji na isti način kot v telesu narejeni naravni endokanabinoidi. Kot drugo, presnovni/metabolični encimi, ki pomagajo pri hitrem uničenju endokanabinoidov kot je Anandamid na THC-ju ne delujejo, zato se THC v telesu zadržuje veliko več časa.

Pomembno si je zapomniti da učinkovine kot so kanabinoidi in ostali neurotranzmiterji redko komunicirajo le z enim tipom receptorjev: pogosteje komunicirajo z večimi. Kanabinoid rastlinskega izvora CBD nam to odlično ponazarja, saj komunicira z številnimi tipi receptorjev v možganih. Medtem ko rastlinski kanabinoidi lahko aktivirajo iste receptorje kot endokanabinoidi, bodo ob tem zelo verjetno komunicirali še z številnimi drugimi receptorji in zaradi tega imeli različne učinke.

CBD je zanimiv tudi zaradi, ker lahko vpliva na splošen nivo endokanabinoidov v možganih, čemur pravimo ”endokanabinoidni ton”. CBD omogoča delovanje encima FAAH, kateri je zadolžen za razpadanje endokanabinoida Anandamida. Zaradi tega CBD lahko poveča nivo Anandamida saj encim FAAH ne more opraviti svoje naloge. Onemogočanje delovanja encima FAAH se je pokazalo kot učinkovita strategija pri zdravljenju tesnobe. Nekatere proti-tesnobne lastnosti CBD-ja izhajajo prav iz njegove sposobnosti da onemogoča delovanje prej opisanega encima saj s tem poveča ”edokanabinoidni ton”.

Zaključek

Endokanabinoidni sistem, ki je sestavljen iz kanabinoidnih receptorjev, endokanabinoidnih molekul in njihovih prebavnih encimov je ključni molekularni sistem, ki ga telo uporablja za pomoč pri ohranjanju homeostaze. Zaradi svoje ključne vloge pri zagotavljanju, da celice in organizem delujejo v fiziološki  ”Zlatolaskini Coni” je EKS strogo reguliran; namesti se točno tam kjer je potreben. Kljub temu pa to ne pomeni, da aktiviranje EKS s tem, da uživamo kanabis ali na kakšen drug način to storimo ohranja naš organizem da deluje pravilno.

Kot pri vsakem kompleksnem biološkem sistemu gre lahko tudi pri delovanju EKS včasih kaj narobe. ”V kolikor je odstopanje iz fiziološke homeostaze podaljšano zaradi zunanjih dejavnikov ali kroničnih patoloških pogojev lahko EKS izgubi svoj selektivni način delovanja čas/prostor in pri tem prične vplivati na neprimerne celice.” razlaga Dr. Di Mazo ”V teh primerih lahko EKS namesto da bi deloval koristno za telo praktično prispeval pri napredovanju bolezni.”

Pomembno si je zapomniti da aktiviranje EKS s pomočjo kanabisa ali na kakšen drugi način ni način za zdravljenje vseh bolezni. Kot vsi biološki sistemi je močno zapleten.

S tem ko razumemo biološki princip ”Cone Zlatolaske” (Homeostaza) in kako EKS to ponazarja na celičnem nivoju, lahko bolj cenimo zakaj sploh imamo EKS in zakaj bi lahko pester izbor na kanabisu osnovanih teorij lahko deloval. Prisotnost in kritična funkcija EKS do veliko ostalih sistemov v telesu, vključujoč prej opisan nevronski in imunski sistem pojasnjuje zakaj se tako širok nabor tegob in bolezni odziva na intervencije osnovane na uporabi kanabisa.

(vir: https://www.leafly.com/news/science-tech/what-is-the-endocannabinoid-system )