CBD kratka predstavitev

CBD kemijska struktura

Cannabidiol ali krajše CBD je učinkovina, ki jo najdemo na rastlinah kanabisa in ima pomembne zdravstvene koristi. Učinkovina uporabnika ne ”zadene” in dejansko nevtralizira psiho-aktivne lastnosti THC-ja. Dejstvo, da s to učinkovino bogate vrste kanabisa niso psiho-aktivne oziroma bolje rečeno vsebujejo izredno malo psiho-aktivnih snovi le te to naredi zelo privlačne za bolnike, ki iščejo sredstvo za zmanjšanje vnetij, bolečin, tesnobe, psihoz, napadov, krčev in ostalih bolezni a se pri tem nočejo počutiti otopelo, zaspano in brezvoljno.

Znanstvene in klinične raziskave (večino od njih financira vlada ZDA) poudarjajo izreden potencial CBD-ja za zdravljenje širokega spektra obolenj kot so artritis, diabetes, alkoholizem, bolečine pri menstruaciji, kronične bolečine, shizofrenija, PTSD (Post travmatski sindrom), depresija, na antibiotike odporne infekcije, epilepsija, in ostale živčne bolezni. CBD ima dokazljive nevro-protektivne učinke. Prav sedaj veliko raziskovalnih ustanov v ZDA in širom po svetu preučuje njegovo delovanje proti rakavim obolenjem. Najnovejše raziskave kažejo da je varno uživati CBD tudi v velikih količinah.

 

Kako Cannabidiol deluje?

Canabidiol se prevladujoče nahaja v smolnatih žlezah (trihomih) ženskih rastlin kanabisa. Učinkovina je le ena izmed vsaj 80-ih vrst kanabinoidov, ki jih najdemo na rastlinah kanabisa. Kanabinoidi so strokovno gledano agonisti, ki se vežejo na posebne receptorje v celicah, ki jih drugače imenujemo kanabinoidni receptorji.

Nekateri receptorji so močno skoncentrirani v centralnem živčnem sistemu, medtem ko druge najdemo v skoraj vsakem organu v telesu. Kanabinoidne receptorje najdemo celo v koži, prebavnem traku in celo v reproduktivnih organih. Na agoniste lahko gledate kot na ključe, kanabinoidne receptorje pa si predstavljajte kot ključavnice. S tem ko zaužijete kanabis, vase sprejmete agoniste, ki nato komunicirajo z različnimi ključavnicami na celicah, ki se nahajajo v telesu. Skupaj ti celični receptorji tvorijo tako imenovani endokanabinoidni sistem (EKS).

EKS je široko omrežje proteinskih celičnih receptorjev, ki imajo mnogo funkcij. Nekateri EKS opisujejo kot največji nevrotransmiterski (živčno prenašalni) sistem v telesu. Sistem navidezno pomaga pri praktično vseh dejavnostih vključujoč:

-razpoloženju

-spominu

-motoričnih sposobnostih

-imunskih funkcijah

-reprodukciji

-percepciji bolečine

-apetitu

-spanju

-razvoju kosti

Štirje glavni nameni delovanja EKS vključujejo nevro-protekcijo, okrevanje po stresu, ravnotežje imunskega sistema in regulacijo homeostaze. V kolikor si želite o EKS izvedeti več si na naši spletni strani preberite članek o endokanabinoidnem sistemu.

Lahko bi rekli da CBD nekako prodre v ta sistem ravnotežja in s tem proizvaja terapevtske učinke. CBD lahko komunicira z celicami v telesu zaradi tega, ker ima molekula podobno sestavo kot molekule, ki jih naše telo proizvaja naravno. Molekule, ki jih proizvaja naše telo se imenujejo endokanabinoidi.  Endo pomeni notranji in kanabinoid pa se nanaša na akcije, ki izvaja na kanabinoidnih receptorjih. Nasprotno pa kanabinoide, ki jih najdemo na rastlinah kanabisa kličemo fitokanabinoidi.

Ne zgodi se prav pogosto da se sestavina določene rastline tako pogosto omenja v naslovih časopisnih novic. Kljub temu pa lahko trdimo da je CBD Fitocanakinoid z zelo resnim potencialom za reševanje človeških življenj.

CBD vs. THC

Kot je bilo omenjeno že v začetku članka, CBD ni psiho-aktiven medtem ko THC je. Čeprav sta obe učinkovini kanabinoida, vsaka deluje drugače na telo uporabnika. THC se direktno vključi na kanabinoidne receptorje CB1, ki se po večini nahajajo po centralnem živčnem sistemu.

CBD po drugi strani pa na CB1 receptorje ne deluje na isti način. Najbolje nam to razloži Dr. Eathan Russo v razgovoru za spletno stran Project CBD:

”CBD nima namena da se direktno veže na tako imenovano Orthosteric stran (kanabinoidni receptor) kakor se veže THC. Raje se veže na tako imenovano Allostetic stran, ki je druga stran receptorja in s tem opozori celico da se bosta nanjo vezala tako THC kot endokanabinoid.”

Torej kakšna je razsodba v primeru THC proti CBD? Tako CBD kot THC se vežeta na receptorje na različnih lokacijah. Medtem ko THC direktno vključi skozi Orthostetic stran, CBD regulira to interakcijo tako, da se veže na ločen receptor na drugi lokaciji.

S tem CBD najverjetneje regulira psiho-aktivno delovanje THC-ja. Enostavno povedano, v kolikor se počutite utesnjene zaradi prevelike doze zaužitega kanabisa, je to posledica prevelike količine THC-ja in premajhne CBD-ja. Obstajajo dokazi za to, da CBD zmanjša psiho-aktivni učinek THC-ja.

Dr. Russo namiguje na to, da CBD prav tako poveča zmožnost telesa da proizvaja lastne endokanabinoide, le ti pa se vežejo na primarna mesta vezave. V teoriji to pomeni da spremenijo ”endokanabinoidni ton”, kar je lahko zelo koristno za zdravljenje določenih zdravstvenih stanj.

V razpravi objavljeni leta 2008 je Dr. Russo domneval da nekateri ljudje lahko doživijo ”pomankanje endokanabinoidov”. Pri tem je domneval da je pomanjkanje eden od krivcev za nastanek migren, sindroma razdraženega črevesja ali Fibromilagije (ang. Fibromyalgia).

Kako še deluje Canabidiol?

O CBD-ju se moramo še veliko naučiti. Kljub temu pa so znanstveniki do sedaj že odkrili da sestavina počne še veliko drugih stvari ne le vključuje kanabinoidne receptorje. Učinek CBD-ja na telo je zelo širok in dolgo sežen. Do sedaj so odkrili, da ima kanabinoid  direkten in indirekten vpliv na sledeče receptorje:

-Vanilloid receptorje (pomembni pri regulaciji bolečine)

-Adenosine receptorje (pomembni za proces spanja in zbujanja)

-Serotonin receptorje (pomembni za razpoloženje in reguliranje stresa)

Nekatere študije, ki so jih opravili na glodavcih kažejo na to da Canabidiol deluje tako, da blokira določene maščobne kisline z imenom FAAH. Gre za encim, ki je zadolžen za razpadanje v telesu naravno pojavljajočega se endo-kanabinoida Anandamida. Drugo ime za Anandamid je ”molekula sreče” ali telesni THC. Pomaga pri regulaciji osnovnih funkcij kot so zadovoljstvo in nagrajevanje, apetit, ovulacija, spomin, spanje in bolečina.

Poenostavljena teorija je, da v kolikor nič ne razdrobi Anandamida na manjše dele, CBD spodbudi povečanje količine Anandamida v našem telesu. V nekaterih primerih to v teoriji pomeni da izboljšamo endo-kanabinoidni ton telesa.

Kljub temu pa so v raziskavi, ki je bila objavljena leta 2015 v Jurnal of Biologocal Chemestry namigujejo da CBD ne preprečuje delovanja encima FAAH pri ljudeh. Natančneje rečeno namigujejo da CBD vključuje proteine, ki vežejo Anandamid na FAAH in ne direktno na FAAH.

Kaj lahko zdravimo s CBD-jem?

Terapevtske koristi CBD-ja so skorajda neverjetne. Že desetletja zastareli zakoni prepovedujejo gojenje rastline, ki proizvaja nekaj kar bi lahko postalo eno izmed najbolj pomembnih zdravil za novodobne bolezni.

CBD je poli-farmakoliški, kar pomeni da lahko na enkrat vpliva na veliko različnih poti v telesu. Zaradi teh lastnosti ga je zelo težko preučevati, saj je skoraj nemogoče napovedati kako vpliva na

vzajemno delovanje med različnimi spojinami. Ne glede na to da obstaja pomanjkanje visoko kakovostnih raziskav na ljudeh, veliko uporabnikov kanabisa v zdravstvene namene najde olajšanje pri uporabi tega pomirjajočega kanabinoida. Na spodnjem seznamu je le nekaj bolezni pri katerih si uporabniki lajšajo simptome s CBD-jem:

-rak

-diabetes

-sistemski eritematozni lupus

-motnje motoričnih sposobnosti

-zasvojenost z nikotinom

-Parkinsonova bolezen

-kronične in nevropatične bolečine

-osteoporoza

-obsesivno kompulzivna motnja

-razne pediatrične bolezni

3 glavne bolezni pri katerih si lahko pomagamo s CBD-jem

1.Epileptične motnje

Endokanabinoidni sistem igra glavno vlogo pri zdravljenju motenj kot je epilepsija. Nedavno so v Britanskem farmacevtskem podjetju (GW Pharmaceuticals) uspešno opravili tretjo fazo preizkusov z zdravilom za epilepsijo, ki vsebuje čisti CBD.

Zdravilo se imenuje Epidiolex. Zdravilo je že pokazalo pozitivne rezultate pri pacientih s Dravetovim sindromom in Lennox-Gastaut sindromom. V drugi raziskavi se je izkazalo da CBD poveča učinkovitost drugih zdravil, ki zdravijo napade epilepsije. Prav tako je raziskava pokazala da je Canabidoil nevro-protektiven. V teoriji to pomeni da možganom pomaga da ostanejo zdravi in ob tem zmanjšuje okvaro celic.

2.Shizofrenija in psihotične motnje

Temi kot sta shizofrenija in psihoza so že veliko časa eni izmed glavnih področij raziskovana pri uporabi medicinski kanabisa. Mogoče se vam bo zdelo presenetljivo ampak CBD ima anti-psihotičen učinek delovanja. Raziskava objavljena leta 2015 v reviji Schizoprenia Research predlaga da je zaradi zmožnosti CBD-ja da zmanjšuje psiho-aktiven učinek THC-ja le ta uporaben tudi pri zdravljenju pacientov, ki bolehajo za shizofrenijo.

THC učinkuje na območja možganov, kot sta hipotalamus in pred frontalna skorja. Da THC tako deluje na te predele možganov pripisujejo kanabisovemu psiho-aktivnemu učinku. Po naključju se ti predeli možganov  povezujejo tudi s pojavom shizofrenije. Preučevanja kažejo na to, da obstaja možnost, da zaradi nasprotnih učinkov, ki jih ima CBD na THC v teh predelih možganov mogoče zagotoviti novo okno pri raziskovanju zdravljenja shizofrenije.

V sodelovanju z drugimi tradicionalnimi zdravili so pri prvih testiranjih uporabe CBD-ja kot sekundarnega zdravila opazili uspešnost, predvsem impresiven pa je bil varnostni profil zdravila. Zelo močne proti-vnetne lastnosti CBD-ja so tudi posledica njegovih anti-psihotičnih lastnosti. Nastanek psihoze se namreč povezuje s povečanjem vnetij v možganih.

3.Tesnoba

Ali ste se kdaj po uživanju kanabisa počutile tesnobne? Najverjetneje je bila to posledica zaužitja prevelike količine THC-ja in premajhne količine CBD-ja. Kot je bilo omenjeno že v zgornjih vrsticah, CBD in THC delujeta v nasprotju en z drugim. Eden je močan psiho-aktiven kanabinoid, drugi pa zatira nepotrebno psiho-aktivno delovanje.

Čeprav je THC poznan po tem da rad sprošča občutke tesnobe je na drugi strani CBD odlična izbira za radovedneže pri porabi kanabisa, ki bi radi omejili psiho-aktivo izkušnjo.

CBD lahko tudi zmanjša neprijetnosti, ki se pojavljajo pri ljudeh z napadi tesnobe oziroma panike v javnosti. V študiji opravljeni leta 2011 so raziskovalci testirali 10 ljudi, ki se je spopadalo s to boleznijo. Pred tem pacienti niso nikoli uživali kakršnihkoli zdravil za lajšanje simptomov te bolezni.

Pacienti so prejeli ali 400 mg CBD-ja ali placebo. Test so opravili po postopku Double blind metode. Terapija s CBD-jem je občutno izboljšala pacientove simptome ko so le te primerjali s placebom.

V enem izmed bodočih člankov se bomo bolj posvetili zdravljenju tesnobe s kanabisom tako da v kolikor vas tema bolj podrobno zanima še naprej prebirajte članke, ki se bodo objavljali na naši spletni strani.

Whole plant medicine (Celorastlisnko zdravilo)

Medtem ko je CBD že sam po sebi izredno močno zdravilo je ob tem pomembno vedeti da učinki kanabinoida pridejo dosti bolj do izraza v kolikor ga uporabljamo v sodelovanju z drugimi kanabinoidi. Ena izmed najbolj žgočih debat, ki trenutno poteka okoli CBD-ja je smiselnost njegove uporabe v smeri celo-rastlinskega zdravila. Ideja za takšnim načinom uporabe sloni na nečem čemur pravimo ”učinek spremstva”.

Učinek spremstva sloni na ideji da kanabinoidi, kot sta THC in CBD najbolje delujejo v sinergiji in s tem proizvedejo določeno medicinske koristi za naš organizem. Mogoče zaradi tega lažje pojasnimo zakaj se nekateri pacienti, ki bolehajo za epilepsijo bolje odzivajo na zdravljenje s THC-jem kot na zdravljenje s CBD-jem in tudi obratno. Učinek spremstva se že uporablja pri farmakološki medicini.

Za primer; zdravilo Sativex, ki ga uporabljajo pacienti pri zdravljenju multiple skleroze vsebuje uravnoteženo razmerje med THC-jem in CBD-jem. Oba kanabinoida skupaj bolje delujeta pri nadzorovanju simptomov MS kot le CBD.

(Vir: https://www.projectcbd.org/about/what-cbd ;

https://herb.co/2016/07/26/everything-you-need-to-know-about-cbd/ )