Indica vs Sativa – razlika in zgodovina poimenovanja

Indica in Sativa razlika

Indica in sativa sta izraza, ki dandanes med uporabniki konoplje pogosto predstavljata učinkovanje določene podvrste konoplje. Ena ima bolj stimulativen učinek, druga bolj sedativen, uspavajoč. To je v skladu z zelo razširjenim prepričanjem, da obstajata dve podvrsti konoplje. Nemalokrat pa ta debata preide v prerekanje. Nekateri namreč v pogovor vpeljejo še tretjo vrsto ruderalis, drugi pa celo trdijo, da je indica v bistvu afghanica.

Kako smo sploh prišli do te zagonetke? Da bi si lahko odgovorili, smo raziskali zgodovino in trenutno stanje te burne debate, da nas bolje poučeni pripadniki kanabis kulture več ne morejo zlahka spraviti v zadrego!

Sativa in Indica – zgodnja poimenovanja

Zgodovina sodobnega znanstvenega poimenovanja sega v daljno leto 1753, ko je konopljo v svojem velikem delu Species Plantarum opisal »oče taksonomije« Carl Linnaeus. Za zanimivo, »psihoaktivno« rastlino je uporabil ime Cannabis sativa, ki je takrat že bilo v splošni rabi. Predvideval je, da konoplja izvira iz Indije, saj v Species Plantarum najdemo zapis »Habitat in India«. Njegovo delo predstavlja začetno točko mednarodno priznane botanične nomenklature.

Leta 1785 je francoski biolog Jean-Baptiste Lamarck že uvedel pojem Cannabis indica, saj so se njegovi primerki konoplje razlikovali od opisane Cannabis sative. Rastline, ki jih je Lamarck pridobil iz Indije, so bile nižje in bolj grmičaste rasti z ožjimi, temnejšimi listi. Menil je, da za razliko od »industrijske« Cannabis sative, ta vrsta ni primerna za kultivacijo z namenom pridobivanja vlaknin. Zanimivo je, da povsem botaničnemu opisu rastline sledi opis psiho aktivnega učinka konzumacije le-te. V njem Lamarck med drugim zapiše, da konoplja povzroči nekakšno opitost, ki ustvari močno veselje oz. radost (ang. gaiety).

Približno 50 let po tem, ko se je Lamarck pobližje spoznal z indico, je angleški botanist John Lindley preprosto zavrnil njegovo razvrstitev v dve vrsti konoplje, in potrdil prvotno dojemanje Linnaeus-a. Njegovo delo Flora medica, izdano leta 1838, omenja zgolj Cannabis sativo, katere izvor je v Perziji in predgorjih na severu Indije.

Cannabis ruderalis

Situacijo je nekoliko kasneje popestril sovjetski botanist D.E. Janischevski, ki je leta 1924 identificiral »tretjo vrsto« konoplje Cannabis ruderalis. »Divja« konoplja iz območja Srednje in Vzhodne Evrope je bila najnižje rasti izmed treh, a predvsem se je razlikovala po ciklu cvetenja. Zaradi unikatnih značilnosti in fenotipa veliko strokovnjakov danes sprejema Cannabis ruderalis kot tretjo podvrsto konoplje.

Cannabis indica – ponovna osamosvojitev podvrste

Na ponoven, resen izziv dominantnemu dojemanju konoplje kot ene vrste je bilo potrebno čakati do sedemdesetih let prejšnjega stoletja. V bran indici sta med drugim stopila ameriški biologa Richard E. Schultes ter Loran C. Anderson. Slednji je opazil, da ima rastlina krajše in širše liste od sative, Schultes pa jo je opisal kot nizko, stožčasto in gosto razvejano. Oba sta zagovarjala delitev konoplje na tri podvrste: C. sativa, C. indica ter C. ruderalis. V svojih razlikovanjih vrst sta upoštevala tudi razmerje med vsebnostjo kanabinoidov THC-ja ter CBD-ja.

Cannabis afghanica in predlog novega poimenovanja

Morda ste že bili deležni pridige, da rastline, ki jih poznamo kot Cannabis indica izhajajo iz afganistanske regije in bi jih morali imenovati Cannabis afghanica. Prepričanje izhaja iz prezentacije Johna McPartlanda, ki je dognanja svojih raziskav predstavil leta 2014 na srečanju International Cannabis Research Society.

Zmeda, ki je nastala okoli poimenovanja podvrst konoplje, bi naj izvirala prav iz sedemdesetih let pr. stoletja, ko je Richard E. Schultes primerke konoplje iz afganistanske regije identificiral kot C. indica. McPartland, ki je svojo raziskavo osnoval na genetiki rastlin, morfoloških značilnosti in analize fito-kemikalij, je predlagal »popravljeno« nomenklaturo.

Če predlog poenostavimo, Cannabis indica postane podvrsta Cannabis afghanica. Rastline, imenovane Cannabis sativa, ki izvirajo iz Indije, pa postanejo podvrsta Cannabis indica. Kar smo do sedaj poznali kot Cannabis ruderalis pa je po novem Cannabis sativa.

John McPartland je novo klasifikacijo predstavil tudi v znanstvenem članku, ki ga je leta 2020 spisal s sodelavcem Ernestom Small-om. Članek najdete na sledeči povezavi:

https://www.researchgate.net/publication/340422046_A_classification_of_endangered_high-THC_cannabis_Cannabis_sativa_subsp_indica_domesticates_and_their_wild_relatives

Vrste konoplje – popularno razumevanje

Na komercialno razvrstitev konoplje imajo velik vpliv prepričanja uporabnikov, ki glavni podvrsti ločujejo glede na učinke pri rekreativni rabi. Indici se pogosto pripisuje določene učinke pri uživanju, različne od tistih pri sativi. Indica je znana kot pomirjujoča vrsta, ki povzroči telesno zadetost, stimulacijo apetita, zaspanost in sproščenost. Primernejša je za večerno ali nočno uporabo. Sativi pa se pripisuje evforične učinke, vzpodbujanje kreativnosti, dvig razpoloženja in energičnost. Zato je bolj znana kot »dnevna« podvrsta konoplje.

Z delitvijo konoplje na dve podvrsti (ali na procentualno prisotnost genetike vrst v posameznem sevu konoplje) se nekateri uporabniki lažje znajdejo med razgibano množico različnih »sort«, ki jih industrija konoplje ponuja.

Strokovnjaki opozarjajo, da je striktno razlikovanje med indico ter sativo arbitrarno. Genetske in morfološke značilnosti, po katerih so vrsti ločeni, in razlike v učinkovanjih niso skladne. Prav tako je zaradi množičnega križanja vrst postalo nemogoče, da bi obstoječe podvrste razdelili v kategoriji indice in sative, ki bi ustrezali botanični klasifikaciji izpred stoletij. Dandanašnji je praktično vsaka sorta že delno hibrid.

Zaključek

Skratka, distinkcija med obema vrstama je bolj točna za namene kultiviranja kakor pri izbiri za rekreativne namene. A glede na dejstvo, da v znanstveni skupnosti ni poenotenega razumevanja klasifikacije, tudi pripadnikom kanabis kulture in proizvajalcem ne moremo kaj dosti očitati.

Uporabnikom se svetuje, da se informirajo o različnih učinkih določenih kanabinoidov v konoplji in »sorto« izberejo glede na procentualno vsebnost teh aktivnih spojin. Prav tako se lahko sevi konoplje ločijo po vsebnosti terpenov, ki jim dajejo značilne arome.

Za razjasnitev in dokončno usklajenost znanosti in popularnega dojemanja podzvrsti konoplje pa je pred nami očitno še dolga pot. A dokler je na voljo tako barvita in raznolika množica priljubljenih konopljinim semen, je ta zagonetka zgolj zanimivost, saj lahko kljub vsemu vsak najde svojo najljubšo vrsto. Pot preizkušanja, ki vodi do tja, pa tudi po navadi ni ravno trnova.