Zgodovina konoplje
Zgodovina konoplje sega tisočletja nazaj. Že v
starodavni Kitajski so jo uporabljali za izdelavo vlaken, papirja, zdravil in hrane. V
Evropi se je njena uporaba razširila v srednjem veku, predvsem zaradi močnih vlaken za izdelavo vrvi in tkanin. V 20. stoletju je konoplja postala tarča mednarodnih omejitev zaradi rekreacijske uporabe.
V Sloveniji ima konoplja dolgo tradicijo, predvsem v tekstilni industriji. Po letu 1945 je bila njena uporaba omejena, a se v zadnjih letih ponovno uveljavlja zaradi medicinskih in industrijskih potencialov. Danes je dovoljeno gojenje industrijske konoplje z nizko vsebnostjo THC.
Kaj vse konoplja vsebuje?
Rastline konoplje vsebujejo
veliko število zelo uporabnih učinkovin. Najbolj poznana skupina učinkovin so
kanabinoidi. Do sedaj je poznanih že preko 100 različnih vrst. Trenutno najbolj poznani kanabinoidi so:
- THC (tetrahidrokanabinol): Psihoaktivna spojina, ki povzroča omamljenost. V večjih količinah jo najdemo v Indijski konoplji
- CBD (kanabidiol): Ne psihoaktivna, znana po svojih terapevtskih lastnostih. V večjih količinah jo najdemo v industrijski konoplji.
- CBG (kanabigerol), CBN (kanabinol), CBC (kanabikromen): Gre za nekoliko manj znane kanabinoide, ki pa počasi pridobivajo na prepoznavnosti.
Druga
izredno pomembna skupina učinkovin so terpeni. Gre za
aromatične spojine, ki dajejo konoplji značilen vonj. Pomembni terpeni vključujejo mircen, limonen, pinen in linalool.
Terpeni vplivajo na učinke kanabinoidov in imajo svoje terapevtske lastnosti.
Še ena pomembna učinkovina so
Flavonoidi. Gre za rastlinski pigmentr, ki delujejo kot antioksidanti. V konoplji so med drugim prisotni kanflavin A in kanflavin B, ki imata protivnetne učinke.
Prav tako
v konoplji najdemo tudi esencialne maščobne kisline kot sta omega-3 in omega-6. Te učinkovine delujejo skupaj v tako imenovanem "spremljevalnem učinku", kar pomeni, da medsebojno povečujejo učinke.
Samo konopljo v grobem (kljub temu da gre za eno in isto rastlino) glede na način pridelave in vsebnosti učinkovin delimo tudi na:
Industrijska konoplja
Industrijska konoplja (Cannabis sativa L. var. sativa) je vrsta konoplje, ki se goji predvsem za pridobivanje vlaken, semen, cvetov za čaje, pulpe za celulozo in drugih industrijskih surovin.
Industrijska konoplja vsebuje zelo nizke ravni THC (manj kot 0,2–0,3 %), kar pomeni, da nima psiho-aktivnih učinkov. Uporablja se v številnih panogah, vključno s tekstilno industrijo, prehrano, kozmetiko, gradbeništvom in papirništvom. Zaradi svoje hitre rasti in nizkih potreb po pesticidih je industrijska konoplja tudi okolju prijazna rastlina, ki prispeva k trajnostnemu kmetijstvu.
V ta segment konoplje spada tudi
vzgoja z namenov pridobivanja CBD cvetov in olj, ki je vedno bolj popularna tudi pri nas.
Indijska konoplja
Indijska konoplja (Cannabis sativa L. var. indica) oziroma tudi rekreativna konoplja pa je podvrsta konoplje, ki izvira iz Indije in okoliških hribovitih območij. Za razliko od industrijske konoplje
vsebuje višje ravni THC, ki nudi tudi psiho-aktivne učinke, zaradi česar je veliko bolj priljubljena med uporabniki konoplje.
Indijska konoplja je
znana po svojem značilnem videzu, z nižjimi, širšimi in bolj grmičastimi rastlinami ter širokimi listi. Uporablja se za rekreativne in medicinske namene, saj lahko pomaga pri lajšanju bolečin, anksioznosti in nespečnosti. Zaradi svojega vpliva na telo se pogosto uporablja v medicinske namene.
