Advanced Nutrients
Aptus
Atami
BAC
Biobizz
Canna
Guanokalong
Organics Nutrients
Plagron
Terra Aquatica (GHE)
Ace Seeds
Bulk Seed Bank
Barney’s Farm
Delicious Seeds
Dutch Passion
Exotic Seeds
Fast Buds
Female Seeds
Green House Seed
Humboldt Seed Organization
Royal Queen Seeds
Kannabia
Paradise Seeds
Seedstockers
Sensi Seeds
Silent Seeds
Sweet Seeds
Konoplja
Konoplja (Cannabis sativa) je beseda, ki opisuje izredno veliko različnih pojmov. Gre za rastlino, ki jo nekateri opisujejo za zdravilno, spet drugi za hudičevo zel. Lahko se uporablja za prehrano, okajanje in tudi gradnjo.
Poznamo jo tudi po mnogih sopomenkah, kot so kanabis, marihuana, trava, žbe, ganja, ter še mnogimi drugimi, ki so jih pri uporabi uporabljali različne družbene skupine. Prav zato bomo poizkušali v naslednjem tekstu kar se da natančno opisati vse pojme s katerimi se povezuje konoplja.
Konoplja ali kanabis: kakšna je v osnovi razlika (če sploh kakšna)?
Industrijska konoplja
Izraz konoplja oziroma tudi navadna konoplja se v osnovi nanaša na industrijsko konopljo. Gre za tip konoplje, ki vsebuje največ 0,3 % THC glede na suho maso. To definicijo je prvič predlagal Ernest Small leta 1979 v knjigi svoji knjigi. V njen avtor poudarja, da je težko ločiti konopljo od drugih oblik kanabisa, saj med njima ni prave taksonomske razlike.
Prav zato je predlagal pravilo 0,3 % kot možno rešitev, a hkrati priznal, da gre za poljubno določeno mejo. Ta številka pa je bila kasneje uporabljena kot pravna definicija konoplje, na primer v ameriškem zakonu Agricultural Act iz leta 2018.
Ista meja za delitev je zakonsko določena tudi v Sloveniji. Zaradi tako nizke vsebnosti THC-ja konoplja praviloma ne povzroča psihoaktivnih učinkov.
Za kaj vse lahko uporabljamo industrijsko konopljo?
Konoplja je ena najbolj uporabnih in vsestranskih rastlin na svetu. Iz nje je mogoče izdelati več kot 25 000 različnih izdelkov. Le ti zajemajo izredno širok spekter uporabe. Za izdelavo izdelkov iz konoplje lahko uporabimo praktično celotno rastlino:
Industrijska konoplja uporaba
Tukaj je še nekaj najpomembnejših in zanimivih področij uporabe konoplje:
- Bioplastika iz konoplje je 100 % biorazgradljiva, brez nevarnih toksinov. Je bolj trpežna kot plastika narejena iz nafte. Že Henry Ford je leta 1941 izdelal avtomobil, ki je vseboval dele iz konopljine plastike.
- Gorivo: Konoplja je okolju prijazna alternativa fosilnim gorivom in se lahko uporablja tudi v dizelskih motorjih.
- Oblačila in posteljnina: Konopljina vlakna se v tekstilni industriji uporabljajo že stoletja. So topla pozimi in hladna poleti. Tekstili iz konoplje so prijazni do kože, trpežni in visoke kakovosti. Velika prednost je tudi, da za vzgojo potrebuje veliko manj vode kot bombaž.
- Kozmetika: Kozmetika iz konoplje je bogata so z vitamini, minerali in zdravimi maščobami. Pogosti izdelki: ličila, šamponi, losjoni, kreme proti staranju in sončne kreme.
- Vrvi in jadra
- Prehrana: Konopljina semena in olja so pravo superživilo – bogata z vitamini, proteini, omega-3 in omega-6 maščobami.
- Krma in zastirka: Semena so hranljiva za ptice in glodavce, konopljine pogače pa za kmetijske živali.
- Gradbeništvo: Hempcrete (konopljin beton) je lažji, močnejši in bolj prožen kot običajen beton. Je odličen izolacijski material, zračen in enostaven za uporabo ter tudi protipožarno varen.
- Papir: Konoplja je stoletja služila kot alternativa lesu za izdelavo papirja. Papir iz konoplje je močnejši, traja dlje in ga je mogoče večkrat reciklirati.
Industrijska konoplja v Sloveniji
Največ industrijske konoplje se prideluje v vzhodni Sloveniji, zlasti v Prekmurju.
- Prijava pridelave: do 1. junija vsako leto.
- Minimalna površina: 0,1 ha (1.000 m²).
- Dovoljena vsebnost THC: do 0,3 %.
- Dovoljene sorte: vpisane v evropski katalog.
Indijska konoplja
Indijska konoplja konoplja je star termin, ki so ga v preteklosti uporabljali za tipe konoplje, ki nudijo psiho-aktivne učinke. Samo ime je v javnosti nastalo predvsem iz razloga, da je bila velika večina takšnega tipa semen v tistem času prinesene iz Indije in okoliških hribovij in držav(Nepal, Himalaja, Pakistan, Afganistan).
Dandanes je ta vrsta konoplje med različnimi subkulturami poznana pod številnimi drugimi imeni, ki ste jih skorajda zagotovo že slišali: kanabis, trava, ganđa, žbe, in še mnoge druge sopomenke. V to kategorijo spadajo vrste konoplje z višjimi % THC-ja, ki pri uporabnikih povzročajo psiho-aktivne učinke.
Po tipu semen pa potem te vrste rastline razvrščamo še v 3 skupine glede na tip semena:
- Regularne vrste konoplje (semena vsebujejo tako rastline moškega kot ženskega spola),
- Feminizirana semena konoplje (semena vsebujejo le rastline ženskega spola)
- Autoflower semena (gre po večini za feminiziran tip semen/ rastlin, ki obdobje cvetenja začne ne glede na letni čas v katerem so posejana).
V zadnjem času pa na popularnosti pridobivata še dve podvrsti, ki izvirata iz zgoraj omenjenih vrst:
- Fast Flowering semena konoplje (tip semen, ki jim je nekoliko skrajšan čas cvetenja- idelana za gojenje v višje ležečih legah)
- CBD semena konoplje (rastline posedujejo velik odstotek kanabinoida CBD)
Zgodovina konoplje
Zgodovina konoplje je izredno dolga in pestra. Skozi človeško zgodovino je imela večplastno vlogo. Začetki pridelovanja segajo vse do začetkov človeške civilizacije.
Konoplja je bila ena izmed prvih virov za pridobivanje tako tekstila kot tudi papirja. Njen obseg uporabe pa je obsegal tudi uporabo v medicini, gradbeništvu, verovanjih ter tudi prehrani.
Zgodovina konoplje v Sloveniji
Zgodovina konoplje na Slovenskem se je začela že v 16. stoletju, ko so prva semena konoplje prišla na območje nekdanje Jugoslavije. Najstarejši zapis o gojenju konoplje na slovenskem ozemlju najdemo v popisu premičnin jurklošterske kartuzije iz 13. februarja 1589.
Konoplja je bila pri vsaki hiši, kot oblačilo, prt, prevleka, vreča, vrv, brisača, bila je najdragocenejša dota za nevesto. Stoletja so jo gojili in iz nje delali najkvalitetnejše materiale in vse to je izginilo v roku ene generacije.
V 19. stoletju je konoplja na Kranjskem gojena na 1% njiv. Na slovenskem Štajerskem je bilo leta 1875 pod konopljo 0,64% njivskih površin, na Koroškem 0,8%, leta 1913 še vedno 0,24%, medtem ko je bilo leta 1939 samo še 0,02 %, v Prekmurju pa 0,17%.
S konopljo so kmeti v Prekmurju preživeli največje krize. Zaradi velike revščine jih je dosti samih doma izdelovalo obutev iz konoplje in svinjske kože, izdelovali so oblačila, od spodnjega perila do pregrinjal. V tistih časih so tkali najbolj cenjeno prekmursko konopljino platno. Seveda, ker je bilo pomanjkanje tudi tobaka ni bilo in možje so si zvijali konopljine liste.
Na prelomu iz 19. v 20. stoletje je proizvodnja konoplje na slovenskem ozemlju zelo padla.
Danes industrijsko konopljo v Sloveniji pridelujemo na 100 do 500 ha letno, večinoma za prehranske izdelke (konopljino olje, čaj, testenine, moka...) in kozmetiko, do konca leta 2018 je bil pomemben razlog gojenja konoplje tudi izdelava ekstraktov (CBD).
Vsi zgoraj podani podatki o zgodovini konoplje na slovenskem so iz spletnega mesta www.konopko.si kjer lahko najdete izredno veliko informacij o vzgoji in predelavi konoplje.