Kako uporaba kanabisa vpliva na možgane mladoletnih oseb

Koliko zaskrbljeni moramo biti?

Starši po vsem razvitem svetu svarijo svoje otroke pred nevarnostjo uporabe kanabisa že več kot 100 let. In ravno toliko časa jih mladoletniki ignorirajo. Pretiravanje o nevarnostih uporabe kanabisa (možnost poškodbe možganov, pojava odvisnosti, pojav psihoz) pri tem ni prav nič pomagal.

Dandanes je že dobro znano, da uporaba kanabisa ovira vzdrževanje pozornosti, delovanje spomina in učenje. Nekatere izmed vrst kanabisa, ki jih dandanes najdemo na trgu so tako močne da lahko povzročijo tudi fizična obolenja ali povzročajo pojav blodnje. Še danes pa ni dognano ali uporaba kanabisa lahko povzroča dolgotrajne posledice na možgane.

Kar nekaj novodobnih raziskav je pokazalo, da ne-uporabniki premagajo trajne uporabnike kanabisa pri testiranjih pozornosti, spomina, motoričnih sposobnostih in verbalnih sposobnostih. Velja pa na tem mestu omeniti, da uporabniki kanabisa med raziskavo niso smeli uporabljati kanabisa in so ob tem izkušali odtegnitvene simptome, kar bi lahko vplivalo na raziskave.

Na tem mestu bomo omenili raziskavo opravljeno leta 2012 v katero raziskovalci polagajo velike upe, saj so uporabniki kanabisa z jemanjem  prenehali že 25 dni pred začetkom testiranj. Rezultati so pokazali zelo podobne rezultate pri kognitivnih testih pri obeh skupinah.

Vendar raziskovalci ne kažejo takšnega optimizma kar zadeva uporabe kanabisa pri mladoletnih osebah. Med časom adolescence naši možgani odraščajo na več različnih načinov. Znanstveniki menijo da v tem času postajajo bolj učinkoviti in krepijo izvršilne funkcije kot je na primer čustvena samokontrola. Kar nekaj raziskav meni da uporaba kanabisa lahko moti oziroma prekine ta proces.

Ena izmed stvari, ki so jih pokazale zadnje raziskave kaže da kanabinoidi, ki jih proizvaja naše živčne celice (endokanabinoidi) igrajo ključno vlogo pri razvoju naših možganov pred samim rojstvom in tudi v času odraščanja. Tekom življenja urejajo naš apetit, spanje, čustva, spomin in gibanje- kar dobi smisel če pretehtamo, kašne učinke ima uživanje kanabisa. Po poročanju Yasmin Hurd v času odraščanja prihaja do velikih sprememb pri koncentraciji teh endokanabinoidov, zaradi česar so raziskovalci, ki proučujejo ta sistem zaskrbljeni zaradi vpliva, ki ga ima na razvijajoče se telo redno uživanje kanabisa.

Študije, ki preučujejo delovanje možganov potrjujejo to zaskrbljenost. Kar nekaj manjših raziskav je pokazalo razlike med možgani stalnih uživalcih kanabisa, vključujoč spremenjene povezave med obema hemisferama možganov, nezadostno kognitivno procesiranje pri mladoletnih uporabnikih in manjšo amigdalo (mandelj po slovensko) in hipotalamus- gre za predele možganov, ki so zadolženi za čustveno regulacijo in spomin.

Še več dokazov pa prihaja iz raziskav, ki so bile opravljene na živalih. Podgane, ki so jim dodajali THC so kazale stalne kognitivne težave, v kolikor so jim THC začeli dovajati v času pubertete- velja pa na tem mestu omeniti da teh težav niso kazale podgane, ki so THC začele dobivati šele v odrasli dobi.

Vendar primeri, ki bi kazali trajne poškodbe niso popolnoma zanesljivi. Pri raziskavah s podganami so uporabljali veliko večje odmerke THC, lahko bi rekli tudi veliko večje kot jih lahko zaužije še najboljši uživalec kanabisa. Prav tako velja omeniti, da so bili mladiči podgan stari le nekaj tednov, kar je težko primerljivo z mladoletno osebo. Pri študijah imenovanih brain-imaging so vzorci izredno majhni zaradi česar je vzročnost zelo nejasna. Še posebej težko je razvozlati dejstva, kot so revščina v otroštvu, zlorabe, zanemarjanje, ki prav tako vplivajo na anatomijo možganov in so povezane z zlorabo drog pravi Nora Volkov, direktorica Inštituta za zlorabo drog.

Da bi lahko resno rešili ta problem bo potrebno otroke spremljati od rane mladosti pa vse do zgodnje odraslosti. Trenutno v National Institutes of Health izvajajo raziskavo z imenom The Adolescent Brain Cognitive Development s katero bodo lahko zapolnili trenutno vrzel. V tem 10 let trajajočem projektu bodo spremljali okoli 10 000 otrok od 9 leta dalje, ob tem pa bodo redno izvajali slikanja možganov, genetske in psihološke teste, šolske uspehe in raznorazne meritve. Na koncu te študije bodo lažje ugotovili kako vlogo kanabis igra pri vzpodbujanju shizofrenije pri nekaterih ljudeh.

Tudi če se bo na koncu raziskave izkazalo da kanabis ne predstavlja direktne nevarnosti za večino mladoletnikov še vedno lahko na tem mestu trdimo da ni popolnoma neškodljiv. Na primer; v kolikor se v mladostniških letih velikokrat prikažejo v razredu ”zadeti” bodo najverjetneje prikrajšani za intelektualno in socialno stimulacijo za katero so mladoletnikovi možgani ravno prav uglašeni. Gospa Volkova meni da se morajo mladoletniki s takšnimi stimulacijami soočati zaradi ”povečanja zmožnosti da krmarijo skozi kompleksne situacije, saj ob tem gradijo svojo možgansko moč”. V povprečju velja, da posamezniki, ki v mladih letih pogosto posegajo po kanabisu po navadi v življenju dosežejo manjše uspehe in so dosti bolj nesrečni.

Učinek kanabisa na mladoletnike je lahko spremenljiv

Znanstveniki so odkrili mehanizem v možganih, ki bi lahko pojasnil, kako dolgotrajna uporaba kanabisa v dobi odraščanja lahko vpliva na pojav shizofrenije in drugih podobnih psihiatričnih bolezni pri odraslih. Prav tako pa so pokazali kako bi lahko droge pomagale obrniti simptome podoben tistim pri shizofreniji.

V raziskavi objavljeni v časopisu Scientific Report so raziskovalci z Univerze Western Ontario iz Kanade pokazali kako ta učinek izgleda na laboratorijskih podganah.

Ko govorimo o kanabisu lahko rečemo da sam izraz opisuje predvsem suhe dele rastline. To so cvetovi, listi, steblo in semena. Same rastline vsebujejo kar nekaj psiho-aktivnih učinkovin ali drugače kanabinoidov, glavni pa je (kot vedno) Delta 9 Tetrahydrocannabidiol. V ZDA je kanabis najpogosteje uporabljena prepovedan droga med mladoletniki in mlajšimi odrasli.

Raziskave iz leta 2017 so pokazale da je okoli 9,4 % mladoletnikov starih okoli 14 let in kar 23.9% starih okoli 16 let vsaj enkrat v letu poizkusilo kanabis.

Vseeno pa so največjo stopnjo zabeležili pri 18 letnikih, ki so kanabis saj enkrat v letu uživali 35.6%, kar 6% pa je trdilo, da ga uživajo vsak dan oziroma skoraj vsak dan.

Osredotočanje na GABA

V raziskavi so raziskovalci na čelu z vodjo Steven Laviolettom razložili da med tem ko je ”še vedno stvar diskusije” so nekatere raziskave že pokazale dolgotrajna izpostavljenost THC-ju poveča tveganje za shizofrenije in ostalih psihiatričnih bolezni. Že pri nekaterih preteklih raziskavah, kjer so uporabljali živali, so ugotovili da dolgotrajna izpostavljenost THC-ju vodi do dolgotrajnih abnormalnosti v odraščanju, ki so podobne shizofreniji.

Prav tako so ugotovili da te abnormalnosti spremljajo spremembe v predelu možganov imenovanem predfrontalna skorja (ang. prefrontal cortex ) in povečana aktivnost v območju dopaminskega sistema. Dopamin je kemijski prenašalec oziroma nevrotransmitor, ki je udeležen pri več telesnih funkcijah kot na primer pomoč pri regulaciji predelov možganov, ki so zadolženi za nagrajevanje, užitek, gibanje in emocije. Nezadostna količina dopamina je zaščitni znak za pojav Parkinsonove bolezni.

Kljub vsemu so raziskovalci zapazili da osnovni mehanizem, ki povezuje spremembe v možganih s simptomi, ki spominjajo na shizofrenijo ostaja nekakšna uganka, zato so se odločili da bodo novo študijo razdelili in zadevo preiskovali naprej ob tem pa so se osredotočili na še enega kemičnega prenašalca z imenom GABA.

”GABA je zadrževalni živčni prenašalec, ki igra ključno vlogo pri regulaciji eksitacije v frontalni skorji možganov. Zato v kolikor imate pomanjkanje GABA nevronskih prenašalcev se bo Vaš živčni sistem postane hiperaktiven, kar privede do sprememb v obnašanju, ki so podobne shizofreniji.” pojasnjuje soavtorica pri študiji Justine Renard.

Hiperaktivni dopaminski sistem

Po tem ko so mladoletne podgane izpostavili vplivu THC-ja, so raziskovalci ugotovili zmanjšanje GABA nevroprenašalcev in s tem povzročili, da so nevroni v podganjem frontalni skorji postali hiperaktivni v fazi odraslosti. Podgane so tudi razvile simptome podobne shizofreniji, kot so višja stopnja tesnobe in nižja socialna motivacija. Ob tem da so nevroni v frontalni skorji možganov postali hiperaktivni so ob tem postali tudi postali ne-sinhroni med seboj. To so ugotovili tako da so merili gama valove možganov, ki so bili pri teh osebkih moteni. Poleg tega se zaradi zmanjšanja GABA živčnih prenašalcev pojavila tudi motnja imenovana ”hiperaktivni dopaminski sistem”, kar je zelo pogost pojav pri bolnikih, ki bolehajo za shizofrenijo.

Za konec so raziskovalci ugotovili tudi, da lahko te učinke v možganih obrnejo tako da v telo vnašajo zdravila, ki aktivirajo delovanje GABA živčnih prenašalcev. Za prihodnost načrtujejo raziskave, v katerih bodo skušali preučiti varnost in učinkovitost kombiniranja kanabinoidov in GABA vzpodbujevalnih zdravil in tako zdraviti bolezni kot je depresija, odvisnost,tesnoba in ostale duševne bolezni.

(Vir: https://www.medicalnewstoday.com/articles/319415.php

https://www.scientificamerican.com/article/what-pot-really-does-to-the-teen-brain/ )