THC ali s polnim imenom Delta 9 tetrahydrocanabinol je učinkovina, ki se skriva v žlezah konopljinih rastlin. V velikih količinah se nahaja v reproduktivnih organih rastline, prav tako pa jo najdemo v smolnih žlezah cvetov na ženskih rastlinah konoplje. Kljub temu da je THC le ena izmed 85 kemičnih učinkovin, ki slišijo na ime kanabinoidi, gre za primarno psiho-aktivno učinkovino. Lahko bi rekli, da zaradi svojih psiho-aktivnih lastnosti pobere vso smetano.
Medtem ko ljudje THC uporabljamo, da se z njim zadevamo se rastline z njim branijo pred naravnimi plenilci, kot so paraziti oziroma zajedavci, bakterijami in virusi. THC pri ljudeh ne proizvede proti-bakterijskih lastnosti vendar pa CBG (cannabigerol), ena izmed ne psiho-aktivnih sestavin, ki jih najdemo v konoplji pa.
Kako je bil odkrit THC?
Nobeno presenečenje ni, da so THC prvič odkrili v 60-ih letih 20. stoletja. V Bolgariji rojen farmacevt Rafael Mechoulam je želel izvedeti kaj sploh je to THC. Zaradi raziskav, ki jih opravil velja za botra raziskovanja na področju konoplje.
Mechoulam je bil prvi znanstvenik, ki je uspel ločiti oziroma izolirati THC kot učinkovino. Kot prvi je identificiral strukturo, razkril psiho-fizične učinke in sintezo THC-ja. Najverjetneje domnevate, da je na odločitev za raziskovanje tega zelenega zlata vplivala ljubezen do same rastline, vendar temu ni tako. Za raziskovanje se je odločil v želji po iskanju naravnih zdravil. Zaradi njegovih raziskav so ljudje prvič na kanabis začeli gledati z vidika njegovih medicinskih koristi in le kot sredstvo za ”zadevanje”.
Kako THC deluje na telo in možgane
Najverjetneje vam je poznan občutek, ko ta fitokanabinoid zaužijete. Vprašanje pa je kako poznano vam je dejansko delovanje THC oziroma kaj se zgodi ko prižgete zvitek kanabisa. Ko uživate kanabis se THC sprosti v vašo kri in pri tem začne hitro ”plavati” po toku navzgor, kjer v le nekaj sekundah doseže vaše možgane. THC nato začne oponašati kemikalije, ki se naravno nahajajo v telesu in se nato veže na kanabinoidne receptorje. Ti receptorji se v večini nahajajo v možganski skorji, malih možganih in bazalnem gangliju. Med seboj so povezani in delujejo pri procesih razmišljanja, spomina, gibanja, zadovoljstva, koordinacije in koncentracije.
Razlog zakaj THC dosti bolj vpliva na ta področja kot ostali kanabinoidi kot na primer CBD je zaradi njegove oblike. Zaradi svoje specifične molekularne strukture se veže na naše nevronske prenašalce- gre za prostor kjer se prenašajo komunikacije med našimi nevroni. Pri tem posnema anandamid, naravni kanabinoid ki se nahaja v našem telesu.
Anandamid : ”človeški” kanabinoid (endokanabinoid)
Ko se enkrat trdno pritrdi prevzame vlogo anandamida in s tem stimulira možganske celice da sproščajo več dopamina. Dopamin je hormon, ki je zadolžen za vse dobre vibracije, ki jih občutimo ko smo zadeti. Ko se enkrat nasadi v naših možganih THC lahko povzroči širok spekter stranskih učinkov, kot so evforija, čuječnost, pomirjenost, nepopolne misli in lahkomiselnost.
V določenih primerih boste občutili da te vibracije tako dobro denejo da ob tem zasenčijo naš kratkoročni spomin. Verjetno se vam je že kdaj zgodilo da ste odšli v kuhinjo in takoj pozabili po kaj ste prišli. Gre za krivdo THC saj vpliva na delovanje hipotalamusa, ki je v naših možganih glavni center za spomin. V kolikor zaužijete večje količine THC-ja se kot stranski učinki lahko pojavijo tudi omotica, depresija, tesnoba in izčrpanost. Fizični učinki na telo lahko vključujejo zaviranje bolečine, zmanjšanje motoričnih sposobnosti, suha usta in povečan apetit. Velja pa tudi poudariti da vsaka oseba drugače reagira na delovanje THC-ja.
Tveganja in dolgotrajni učinki THC-ja
Trenutno obstaja izredno malo študij, ki bi podpirale teorije o dolgotrajnih učinkih THC-ja. Raziskave še potekajo in so nedokončane, s časom pa bodo potrdili ali ovrgli teorije, ki krožijo okoli tega kanabinoida. Trenutne raziskave o dolgotrajnih učinkih THC-ja se oprijemajo naslednjih tem:
Anatomske poškodbe možganov
V nedavno objavljeni študiji, so raziskovalci našli povezavo med pogosto uporabo visokih koncentracij THC-ja in anatomskimi spremembami v predelu možganov imenovanem Corpus Callosum. Gre za predel, ki povezuje obe hemisferi možganov med seboj. Pri raziskavi uporabljajo podatke, ki so jih pobrali od udeležencev, ki so se sami prijavili kot pogosti uporabniki kanabisa. Raziskovalci so odkrili da obstajajo razlike v mikrostrukturi Corpus Cakkosuma pri uporabnikih, ki so uživali kanabis z visoko vsebnostjo THC-ja in pri istih, ki ga sploh ne uporabljajo. Kljub temu pa anatomske razlike med pogostimi uporabniki in abstinenti niso pokazale povezave z pojavom psihoze, ki je bil ena izmed glavnih tem pri tej raziskavi.
Bronhitis
Gre za posledico kajenja na splošno saj se ti simptomi ne pojavijo v kolikor kanabis uživate s prigrizki ali ga uparjate.
Spomin
Raziskava objavljena Marca 2016 kaže na upad verbalno-kognitivnih funkcij v koliko se kanabis uživa v konstantno v daljših časovnih obdobjih. Sodelujoči v raziskavi so pokazali izgubo spomina v višini 6,66% (1 beseda od 15 v stavku). Kljub temu pa v prid raziskave ne govori dejstvo da je bila skupina rednih uporabnikov, iz katere so pridobivali podatke izredno majhna. Kot dodatek velja omeniti da so se vsi sodelujoči prijavili prostovoljno in zelo težko določimo kakšne količine kanabisa so tekom časa zaužili.
Psihoza
Resno grožnjo predvsem predstavlja tistim uporabnikom, ki že imajo pred dispozicije za določena psihična obolenja kot so shizofrenija in podobne bolezni. Raziskovalci so dognali da se ob redni uporabi problemi pojavijo 3 leta prej kot bi se drugače.
Toleranca
Telo naravno ustvari toleranco za THC ob pogosti in dolgotrajni uporabi. Problem predstavlja dejstvo, da v prihodnosti za zadovoljitev iste potrebe potrebujete povečano količino uporabe. Za to stanje pa obstaja enostavna rešitev saj toleranca z neuporabo hitro pade.
Razen zgoraj omenjenih študij ne obstajajo raziskave, ki bi dokazale nastanek bolezenskih stanj ob prekomerni uporabi kanabisa.