Kaj je mikoriza in kako jo uporabljati?

Kaj je mikoriza, zakaj je pomembna in kje vse jo lahko uporabljamo se le nekatera izmed vprašanj, na katera bomo skušali odgovoriti v tem prispevku. Mikoriza (oziroma mikorizne glive) vedno bolj poznan in priljubljen dodatek, ki ga uporablja vedno več vrtnarjev in sadjarjev. Gre za izjemno pomembno povezava med glivami in koreninami rastlin.

Z uporabo mikroznih gliv rastlinam omogočamo izboljšano absorpcijo hranil in vode, kar prispeva k zdravju in večji vitalnosti rastlin. Prav tako je nujna za pravilen razvoj številnih rastlinskih vrst.

Ta naravna sim-biotska interakcija, ki jo pogosto označujemo kot “mikoriza”, je starodaven biološki pojav, ki igra pomembno vlogo v ekosistemih že milijone let. Mikoriza se uporablja v različnih panogah, od kmetijstva do vrtnarstva, ter postaja vse bolj priznana kot naravno sredstvo za izboljšanje pridelka in zmanjšanje uporabe kemičnih gnojil.

Pojem mikoriza izhaja iz grških besed “mykós” (gliva) in “rhiza” (korenina), kar dobesedno pomeni “glivna korenina“. V tem partnerstvu rastline zagotavljajo glivam sladkorje, ki jih proizvajajo s fotosintezo, medtem ko glive pomagajo rastlinam pri absorpciji mineralov in vode iz tal.

Poglavitni cilj mikorize je izboljšati rast ter imunski sistem rastlin, saj glive učinkovito povečajo površino koreninskega sistema in s tem omogočijo boljši dostop do hranil, ki jih rastline same ne morejo doseči. Pomembno je omeniti, da večina kopenskih rastlin sodeluje v mikorizni simbiozi, kar kaže na njen evolucijski pomen.

Odkritje Mikorize

Zgodovina odkritja mikorize sega v 19. stoletje, ko so znanstveniki začeli raziskovati simbiozo med glivami in rastlinami. Mikorizne povezave so bile prvič natančneje raziskane in opisane v 1880-ih letih. Znanstveniki, kot je Albert Bernhard Frank, so prvi uporabili izraz “mikoriza” leta 1885, ko so opisali simbiotsko razmerje med glivami in rastlinami.

Mikorizne glive: kako delujejo?

Mikorizne glive delujejo prek tesnega simbiotskega odnosa z rastlinami, pri katerem obe strani pridobita pomembne koristi. Najboljša lastnost mikoriznih gliv je njihova sposobnost tvorjenja mreže hif, ki se razširijo v tla izven območja, ki ga lahko dosežejo korenine rastlin.

Hife so dolge, nitaste strukture, ki močno povečajo površino koreninskega sistema, kar omogoča boljšo absorpcijo hranil in vode iz tal. Glavni cilj tega odnosa je omogočiti rastlinam dostop do hranil, ki so pogosto težko dostopna, kot so fosfor, dušik, cink in baker. V zameno pa rastline glivam zagotavljajo ogljikove spojine, predvsem sladkorje, ki jih pridobijo s fotosintezo.

Ko glive tvorijo povezave z rastlinami, lahko te hife prodrejo v korenine rastlin ali pa ostanejo na površini koreninskega sistema, odvisno od vrste mikorize.

Poleg izboljšanja absorpcije hranil mikorizne glive pomagajo rastlinam tudi pri večji odpornosti na stres, vključno s sušo, slabo kakovostjo tal in prisotnostjo škodljivih organizmov.

Pri gojenju konoplje (pa tudi drugih rastlin) z uporabo mikoriznih gliv rastlinam pomagamo, da koreninski sitem ne napade bolezen imenovan Fusarium Wilt (gre za rastlinam neprijazen tip gliv, ki se razvije ob pomanjkanju kisika v koreninskem sistemu).

Škodljivost patogenih organizmov preprečujejo tako, da hife delujejo kot fizična ovira, hkrati pa izboljšajo imunski odziv rastlin.

Kaj je mikoriza: Kako se pridobiva?

Pridobivanje mikoriznih gliv je postopek, ki vključuje izolacijo gliv in njihovo gojenje v kontroliranih pogojih, da se nato uporabijo kot bio-gnojilo ali dodatek za izboljšanje rasti rastlin. Obstajata dva glavna načina pridobivanja mikoriznih gliv:

• Gojenje na Rastlinah: Najpogostejši način pridobivanja mikoriznih gliv je gojenje rastlin, okuženih z mikoriznimi glivami, v sterilnih tleh. Korenine teh rastlin so nato izkopane in razrezane na majhne koščke, ki vsebujejo hife gliv in spore. Te korenine se nato posušijo in uporabljajo kot mikorizni dodatek za druge rastline.
• Izolacija Spor: Drugi način pridobivanja je zbiranje spor mikoriznih gliv iz naravnih virov, kot so gozdna tla. Spore se izolirajo in nato uporabijo za inokulacijo rastlin. Vendar je ta metoda manj pogosta, saj je bolj zapletena in zahtevna v primerjavi z gojenjem na rastlinah.

Kaj je mikoriza: Glavne prednosti uporabe

• Izboljšana absorpcija hranil: Glive pomagajo rastlinam absorbirati pomembna hranila, ki se nahajajo v gnojilih, kot so fosfor, dušik in mikroelementi, ki so pogosto v tleh prisotni v oblikah, ki jih rastline ne morejo neposredno uporabiti.
• Večja odpornost na stres: Rastline, ki imajo na svojih koreninah mikorizne glive so pogosto veliko bolj odporne na sušo in druge okoljske stresne dejavnike. Prav tako z uporabo gliv izboljšamo sposobnost rastlin za črpanje vode iz tal.
• Zaščita pred boleznimi: Glive lahko pomagajo zaščititi koreninski sistem pred patogeni in škodljivimi organizmi. Ena takšnih bolezni je Fusarium Wilt.
• Izboljšanje strukture tal: Mikoriza pripomore k boljši strukturi tal, saj izboljša njihovo zračenje in drenažo, kar spodbuja zdravje rastlin in ekosistema. Na tem mestu vam priporočamo, da vse korenine, ki vsebujejo mikorizne glive pustite kar v zemlji (po metodi brez prekopavanja). Tako bodo mikorizne glive ostale tam za naslednje posejane rastline.

Kaj je mikoriza: Vrste mikoriznih gliv

Mikorizne glive lahko razdelimo v več glavnih skupin, odvisno od načina, kako sodelujejo z rastlinami in katere vrste rastlin okužijo. Najpogostejše vrste mikorize so:

Ektomikoriza

Ektomikoriza je oblika mikorize, pri kateri glive ne vstopijo v notranjost rastlinskih celic, temveč tvorijo plašč okoli korenin. Hife gliv rastejo med celicami skorje korenine, ne pa v celice. Ektomikoriza je najbolj pogosta pri drevesih v gozdnatih ekosistemih, kot so hrasti, bukve, borovci in evkalipti.

Glavna funkcija te vrste gliv je izboljšana absorpcija fosforja in drugih mineralov iz tal.

Endomikoriza

Endomikoriza, imenovana tudi arbuskularna mikoriza (AM), je ena najpogostejših oblik mikorize in jo najdemo pri številnih zelnatih rastlinah, vključno z mnogimi kmetijskimi pridelki. Pri AM glive dejansko prodrejo v celice koreninskega tkiva in tvorijo strukture, imenovane arbuskuli, ki so odgovorni za izmenjavo hranil med glivami in rastlinami.

So najpogostejša oblika mikorize, ki okuži večino rastlin, vključno s travami in kmetijskimi pridelki. Pomaga pri absorpciji fosforja, dušika in mikroelementov.

Erikoidna Mikoriza

Erikoidna mikoriza je posebna vrsta mikorize, ki je povezana z rastlinami iz družine Ericaceae (npr. borovnice, brusnice). Glive pomagajo rastlinam pri dostopanju do organskega dušika v zelo kislih in hranilno revnih tleh.

Razvita pri rastlinah, ki rastejo v kislih, hranilno revnih tleh.

Orhidna Mikoriza:

Posebna oblika mikorize, ki se razvije pri orhidejah. Pri tej vrsti simbioze so glive ključne za kalitev semen orhidej, ki so zelo majhna in nimajo dovolj hranil za rast. Glive pomagajo oskrbovati orhideje s hranili v zgodnjih fazah razvoja.

Obvezna za preživetje mnogih orhidej v naravi.

Kaj je mikoriza: Kje vse lahko uporabljamo mikorizne glive?

Mikoriza se danes uporablja v številnih panogah, kjer so ključne izboljšave rasti rastlin, ohranjanje ekosistemov ter zmanjšanje uporabe kemičnih sredstev.

Kmetijstvo in vrtnarstvo

V kmetijstvu in vrtnarstvu je mikoriza vse bolj priznana kot naravno sredstvo za povečanje pridelka brez potrebe po prekomerni uporabi kemičnih gnojil. Mikorizne glive pomagajo rastlinam pri dostopanju do hranil v tleh, kar povečuje njihovo rast in odpornost na stres. Na primer, pridelki, kot so koruza, pšenica in soja, zelo dobro sodelujejo z arbuskularno mikorizo, kar omogoča boljši donos in večjo učinkovitost pridelave.

Obnova degradiranih ekosistemov

Mikoriza se pogosto uporablja pri obnovi degradiranih zemljišč, kot so rudniški reviri ali požgana območja. Mikorizne glive pomagajo rastlinam pri ponovnem vzpostavljanju koreninskih sistemov v osiromašenih tleh, kar omogoča hitrejše okrevanje vegetacije in stabilizacijo tal.

Vrtni substrati in okrasne rastline

Pri gojenju okrasnih rastlin in pripravi vrtnarskih substratov se mikorizni pripravki pogosto uporabljajo za izboljšanje rasti korenin in odpornosti na bolezni. Glive zagotavljajo boljšo absorpcijo hranil, kar vodi do bolj bujnih in zdravih okrasnih rastlin.

Drevesnice in sajenje dreves

Pri sajenju dreves in grmovnic se mikorizni dodatki pogosto uporabljajo za izboljšanje ukoreninjenja in preživetja mladih dreves. Mikoriza pomaga drevesom, da se hitreje prilagodijo novim pogojem in učinkoviteje izkoriščajo hranila iz tal.

Mikoriza in konoplja: zakaj jo uporabjati

Kot ste iz članka lahko razbrali, ima mikoriza številne prednosti uporabe. Nič drugače ni pri pri gojenju konoplje:

–Poveča korenski sistem: s povečanim korenskim sistemom lahko rastline veliko bolj bujno rastejo saj lahko iz zemlje počrpajo večje število hranil.

-Večja odpornost na pojav bolezni: v zadnjih letih se vedno več gojiteljev poroča o pojavu bolezni koreniskega sistema Fusarium Wilt. Gre za glivično bolezen, ki povzroča odmiranje koreninskega sistema in posledično tudi samih rastlin. Z uporabo mikoriznih gliv preprečujemo razraščanje saj gre za konkurenčno obliko gliv, zaradi česar se bolezen ne razvije oziroma počasneje razvija v kolikor so rastline že bolne.

-Bolj zdrave rastline: v kolikor so vaše rastline bolj zdrave in imajo močan imunski sistem vas na koncu zagorovo nagardijo z obilnimi žetvami

To so le nekatere od prednosti uporabe mikorize. V kolikor mislite, da jo je priporočljivo dodati v vaš asortiman gnojil si jo lahko naročite na sledeči povezavi.