Konoplja in spomin je besedna zveza, ki se že dolgo povezuje predvsem z izgubo spomina. Ker pa se v zadnjem času na tem področju izvaja vedno več raziskav znanstveniki vse bolj razumejo, kako vpliva na možgane – in ali uporaba konoplje res povzroča poslabšanje spomina.
Vrste spomina
Spomin delimo na kratkoročni in dolgoročni spomin. Kratkoročni spomin shranjuje trenutne dogodke začasno, medtem ko dolgoročni spomin informacije shranjuje trajno.
Po do sedaj znanih podatkih iz raziskav se kaže, da uporaba konoplje začasno spremeni ali izkrivi procesiranje kratkoročnega spomina. To povzročajo učinkovine v konoplji, ki prekinejo živčno signalizacijo, s tem da se vežejo na receptorje v možganih, odgovorne za spomin.
Kratkoročni in dolgoročni učinki uporabe kanabisa na možgane
Konoplja in spomin: kratkotrajni učinki
Nedavna uporaba konoplje (opredeljena kot uporaba v zadnjih 24 urah) pri mladih in odraslih ima takojšen vpliv na:
- razmišljanje,
- pozornost,
- spomin,
- koordinacijo,
- gibanje in
- zaznavanje časa.
Konoplja in spomin: dolgotrajni učinki
Uporaba konoplje vpliva na razvoj možganov. Razvijajoči se možgani – pri dojenčkih, otrocih in najstnikih – so še posebej občutljivi na škodljive učinke konoplje. To pa zato ker se možgani razvijajo približno do 25. leta starosti.
Čeprav znanstveniki še vedno raziskujejo učinke konoplje na razvijajoče se možgane, raziskave kažejo, da je uporaba le tega med nosečnostjo lahko povezana s težavami pri pozornosti, spominu, reševanju problemov in vedenju pri otrocih.
Uporaba konoplje pri maldoletnih pa lahko vpliva na način, kako možgani vzpostavljajo povezave za funkcije, kot so pozornost, spomin in učenje.
Učinki konoplje na te funkcije lahko trajajo dolgo ali so celo trajni, vendar je za boljše razumevanje potrebnih več raziskav.
Dejavniki, ki določajo vpliv kakšen bo vpliv konoplje
Vpliv uporabe na možgane je odvisen od številnih dejavnikov, med drugim:
- količine tetrahidrokanabinola (THC) v kanabisu (koncentracija ali moč),
- pogostosti uporabe,
- starosti ob prvi uporabi in
- sočasne uporabe drugih snovi (npr. tobaka ali alkohola).
Dolgoročne posledice za možgane lahko povzročajo tudi drugi dejavniki, kot so genetika, domače okolje ali neznani vzroki. Nacionalni inštitut za zlorabo drog (NIDA) izvaja obsežno dolgoročno raziskavo (študija kognitivnega razvoja adolescentnih možganov – ABCD študija), da bi bolje razumel vlogo konoplje in drugih snovi pri razvoju možganov pri mladostnikih.
Pozitivni vplivi konoplje na delovanje možganov
Nedavne raziskave kažejo, da bi konoplja lahko imela pozitiven vpliv na nevrodegenerativne bolezni, ki vplivajo na spomin, kot so Alzheimerjeva bolezen, Huntingtonova bolezen in epilepsija. V večinoma študijah na živalih so raziskovalci ugotovili, da bi lahko učinkovine, ki jih najdemo v konoplji upočasnile ali celo preprečile napredovanje teh bolezni – predvsem z ustvarjanjem novih nevronov.
Ti na videz nasprotujoči si učinki so najbolje razloženi z dvema učinkovinama, ki ju najdemo v konoplji: THC in CBD. Vsi imamo naravno prisotne kanabinoidne receptorje v možganih. THC se učinkovito veže na te receptorje in povzroča evforične učinke. CBD pa lahko ta proces vezave ovira in zmanjšuje občutek evforije.
Razmerje med THC in CBD
Različne vrste vsebujejo različna razmerja med THC in CBD. Uživanje konoplje z visokimi ravnmi THC in brez CBD povečuje tveganje za razvoj duševnih težav, kot je psihoza. Vendar bi se lahko CBD uporabljal celo za zdravljenje psihoze.
Konoplja z višjimi ravnmi THC in nizkimi ali zanemarljivimi količinami CBD ima negativen vpliv na kratkoročni spomin, zlasti pri mladostnikih. Glavna težava je njihova sposobnost zadrževanja in priklica informacij. Na srečo ta vpliv ni trajen.
Konoplja in spomin: najnovejše raziskave
Nova odkritja o vlogi THC in CBD kažejo, da konoplje ne moremo preprosto označiti kot povzročitelja psihoze ali škodljivega za spomin.
Čeprav nekateri uporabniki res občutijo poslabšanje spomina, je težko nedvoumno ugotoviti, ali je vzrok prav uporaba konoplje. Eden od razlogov je, da je težko izključiti vpliv drugih drog, ki jih ljudje morda uporabljajo – na primer zloraba alkohola lahko prav tako povzroči poškodbe možganov in izgubo spomina.
Poleg tega je težko pridobiti natančne podatke, ko od ljudi s poslabšanim spominom zahtevamo, da se spomnijo svoje pretekle uporabe drog in povezanih težav.
Raziskave celo kažejo, da se lahko vsakršna poslabšanja spomina, povezana z uporabo konoplje, povrnejo, ko ljudje prenehajo z uporabo. Ta učinek je bil opažen predvsem pri tistih, ki so konopljo uporabljali vsaj enkrat na teden.
Uporaba konoplje pri mladoletnih osebah
Tako kot lahko višji odmerki alkohola povzročijo poškodbe možganov, lahko višji odmerki ali pogostejša uporaba konoplje povzročijo dolgoročne težave s spominom – na primer slabšo sposobnost učenja in koncentracije.
Nove raziskave kažejo, da je prav konoplja in ne alkohol, odgovorna za poškodbe razvijajočih se možganov pri najstnikih. Medtem ko alkohol lahko uniči ali močno poškoduje nevrone in njihove signalne funkcije, konoplja spremeni možgansko tkivo, odgovorno za spomin.
Toda ta sprememba se lahko v nekaj tednih povrne, če oseba preneha z uporabo.
Raziskave tudi kažejo, da imajo mladi, pogosti uporabniki konoplje tanjše temporalne in čelne kortekse – območja, ki pomagajo pri delovanju spomina. Spomin je ključno orodje za učenje, vendar konoplja ne vpliva le na spomin, ampak tudi zmanjšuje motivacijo za učenje. Ta dvojni vpliv zmanjšuje mladostnikovo udeležbo v izobraževanju in njegovo sposobnost za dosežke.
Uporaba konoplje pri starejših osebah
Uporaba konoplje kasneje v življenju (po 50. letu starosti) ima le zmeren vpliv na kognitivno delovanje, vključno s spominom. Te skromne upade še ne razumemo v celoti, saj na tem področju primanjkuje kakovostnih raziskav.
To se bo moralo spremeniti, saj konoplje že dolgo ne uporabljajo le mladi.
Čeprav občasna uporaba konoplje skorajda gotovo ne bo bistveno škodovala spominu, se raziskave strinjajo, da večja pogostost uporabe pomeni večje tveganje. Čeprav znanstveniki še vedno veliko o tem, kakšen vpliv ima uporaba konoplje na spomin trenutni dokazi kažejo, da se morebitna poslabšanja spomina lahko povrnejo, če oseba preneha z uporabo.