Magnezij za rastline

Magnezij (Mg) je za rastline izjemno pomembno hranilo, ki ga vrtnarji in gojitelji pogosto omenjajo v povezavi z zdravjem in rastjo pridelkov.

Gre za element, ki je ključen za nastanek klorofila – zelenega barvila v listih, brez katerega ni fotosinteze. Zato pomanjkanje magnezija hitro vodi v rumenenje listov in upočasnjeno rast. Magnezij sodeluje tudi pri številnih encimskih procesih v rastlini in pomaga pri učinkovitem izkoriščanju drugih hranil, kot so dušik, fosfor in žveplo.

Pri določenih rastlinah, ki intenzivno cvetijo in rodijo (na primer paradižnik in paprika), so potrebe po tem elementu lahko kar dvakrat večje kot pri drugih vrstah, zato vrtnarji pogosto dodajajo magnezij v obdobju cvetenja in nastajanja plodov.

Eno najbolj znanih magnezijevih gnojil je t. i. grenka sol oziroma Epsomova sol (magnezijev sulfat), ki jo vrtičkarji radi uporabijo kot hitro pomoč pri pomanjkanju tega elementa. Grenka sol je naravni mineral z okoli 10 % magnezija in 13 % žvepla. V zemlji se razgradi na magnezij in žveplo ter je pH nevtralna (ne zakisa tal).

Tudi pri gojenju konoplje ima magnezij posebno mesto. Izkušeni gojitelji vedo, da ta rastlina pri bujni rasti potrebuje dovolj magnezija za tvorbo velikih, zdravih cvetov, zato pogosto posežejo po dodatkih, kot je Epsomova sol ali t. i. Cal-Mag gnojilih, kadar listi začnejo kazati znake pomanjkanja.

Zakaj rastline potrebujejo magnezij?

Rastline potrebujejo magnezij predvsem zato, ker je osrednji gradnik klorofila in s tem nujen za proces fotosinteze (pretvorbo sončne energije v sladkorje). Od katerega je odvisna rast in razvoj rastline.

Poleg fotosinteze magnezij v rastlinah opravlja še številne druge vitalne funkcije. Med drugim:

• Omogoča boljše klitje semen in zmanjšuje šok pri presajanju mladih rastlin
• Sodeluje pri nastajanju klorofila in s tem zagotavlja nemoten potek fotosinteze.
• Krepi celične stene, zaradi česar so rastline bolj čvrste in odporne proti boleznim in stresnim vplivom.
• Izboljšuje absorpcijo drugih hranil (predvsem dušika, fosforja in žvepla) iz tal
• Nepogrešljiv je pri nastajanju in razvoju cvetov ter plodov
• Izboljšuje kakovost pridelka – poveča se vsebnost sladkorjev, beljakovin in vitaminov, plodovi so boljšega okusa in primernejši za skladiščenje.
• Je aktivator številnih encimov, ki sodelujejo v presnovnih procesih znotraj rastlinskih celic
• Vpliva na uravnavanje sprejema vode v rastline ter na prenos energije po rastlini.

Vsa navedena dejstva ponazarjajo, da je magnezij za rastline ključnega pomena od začetnih faz (kalitev) pa do zorenja plodov. Brez zadostnega magnezija rastline ne morejo v celoti izkoristiti drugih dodanih hranil in vode. Njihova fotosinteza je motena, kar se kaže v počasnejši rasti in manjšem pridelku.

Kakšni so znaki pomanjkanja magnezija pri rastlinah?

Najznačilnejši znak pomanjkanja magnezija je rumenenje listov med listnimi žilami (t. i. interveinalna kloroza), pri čemer listne žile pogosto ostanejo zelene. Ta sprememba se navadno najprej pojavi na starejših, spodnjih listih rastline.

Ker je magnezij v rastlini premično hranilo, se ob pomanjkanju najprej prerazporedi iz starejših delov v mlajše. Zato simptome najprej opazimo na starejših listih, medtem ko vršički lahko še nekaj časa ostanejo zeleni. Poleg opisanega značilnega rumenenja se pri različnih rastlinah pojavijo še naslednji simptomi pomanjkanja magnezija:

• Listi bledijo oziroma rumenijo med žilami, lahko se pojavijo tudi nejasne rumenkaste ali rjave pege. Prizadeti listi sčasoma postanejo lisasti in lahko predčasno odpadejo.
• Listna ploskev se pogosto zvije navznoter (robovi listov se lahko ukrivijo), kar je dobro opazno na starejših listih.
• Rast in razvoj se upočasnita; celotna rastlina deluje oslabeleje in manj bujno.
• Pri rastlinah, ki tvorijo plodove (npr. paradižnik, paprika, sadje), je tvorba plodov upočasnjena, ob hujšem pomanjkanju pa lahko majhni plodiči rumenijo in odpadajo.
• Rastlina postane bolj občutljiva za stresne dejavnike – zaradi pomanjkanja magnezija težje prenaša sušo, nizke temperature in napad bolezni.

Do pomanjkanja magnezija najpogosteje pride v pogojih, ko je njegova absorpcija iz tal otežena. To se lahko zgodi v zelo mokrih, hladnih in/ali kislih tleh ter kadar je v substratu prisotnih preveč drugih ionov, kot so kalij, amonij in kalcij, ki tekmujejo za vnos in zavirajo sprejem magnezija.

V praksi se na vrtovih pomanjkanje magnezija pogosto pojavi na peščenih, kislih prsteh in ob pretiranem gnojenju s kalijem. Npr. s pepeliko ali drugimi kalijevimi gnojili. Ko opazimo zgoraj navedene znake, je pomembno, da ukrepamo in rastlinam zagotovimo magnezij. Le tako bomo preprečili nadaljnje propadanje listov in izboljšali njihovo rast. Kako to storiti, pojasnjujemo v naslednjem poglavju.

Zakaj je magnezij pomemben za rast konoplje?

Magnezij je pri gojenju konoplje izjemno pomemben, ker omogoča optimalno fotosintezo in absorpcijo ključnih hranil (dušika, fosforja in kalija), kar se kaže v bujnejši rasti, bolj zdravi rastlini in obilnejšem pridelku cvetov.

Konoplja je rastlina z velikimi prehranskimi potrebami, zlasti v fazi intenzivne vegetativne rasti in cvetenja. Zadostna oskrba z magnezijem pri konoplji neposredno vpliva na velikost in kakovost pridelka. Magnezij omogoča konoplji učinkovitejše črpanje makrohranil N-P-K iz substrata. Le to vodi do bolj krepke rasti, večjih rastlin in posledično tudi do večjih in gostejših cvetov (budov).

Poleg tega je magnezij ključni element klorofila, zato neposredno vpliva na intenzivnost fotosinteze. Več magnezija pomeni, da lahko listi konoplje ustvarijo več sladkorjev, ki so gorivo za rast in razvoj cvetov.

Magnezij za rastline konoplje je tako pomemben, da mnogi izkušeni pridelovalci preventivno dodajajo t. i. Cal-Mag (kombinacija kalcija in magnezija) ali Epsomovo sol v hranilne raztopine. S tem poskrbijo, da rastlina v nobeni fazi rasti ne trpi pomanjkanja.

Še posebej pri hidroponskem gojenju ter ob uporabi močnih LED Grow luči (ki spodbudijo hitrejšo fotosintezo) ima konoplja pogosto povečane potrebe po magneziju. Tako lahko sicer hitreje pokaže znake njegovega pomanjkanja. Pomanjkanje magnezija se pri konoplji kaže podobno kot pri drugih rastlinah. Starejši spodnji listi porumenijo med žilami, lahko se pojavijo rjave pege, rast pa zastane in cvetovi ostanejo manj razviti.

Kako rešiti simptome?

Gojitelji konoplje te simptome dobro poznajo in jih običajno odpravijo z dodatkom magnezija. Najpogosteje uporabijo kar Epsomovo sol, saj predstavlja naraven vir magnezija in žvepla, je široko dostopna in cenovno ugodna.

Njena prednost je tudi, da se hitro raztopi v vodi in ne povzroča kopičenja škodljivih ostankov v prsti ali hidroponičnem sistemu. Pravilna uporaba magnezija pri konoplji tako izboljša zdravje rastlin, poveča odpornost (žveplo iz Epsomove soli denimo krepi imunski sistem rastline) in prispeva k obilnejšemu pridelku vrhunske kakovosti.

Kako dodajamo magnezij rastlinam?

Magnezij za rastline lahko dodajamo na več načinov. Najpogosteje v obliki magnezijevega sulfata (grenke ali Epsomove soli), ki ga raztopimo v vodi za zalivanje ali pa z njim poškropimo liste. Na voljo so tudi mineralna gnojila z magnezijem in organski viri. Pomembno pa je odpraviti tudi vzroke morebitnega pomanjkanja (npr. prenizek pH tal ali presežek drugih soli).

Ko opazimo znake pomanjkanja magnezija, je ključnega pomena, da pravočasno ukrepamo. Najprej lahko posežemo po hitrih rešitvah, kot je foliarno (listno) gnojenje. Nato pa poskrbimo še za dolgoročnejšo ureditev razmer v tleh. V nadaljevanju so opisani glavni načini za dodajanje magnezija rastlinam:

• Listno gnojenje (foliarno škropljenje): To je najhitrejši način, da rastlina dobi magnezij. Pripravimo približno 2-% raztopino magnezijevega sulfata – to pomeni približno 20 g grenke soli na 1 liter vode – in z razpršilko temeljito poškropimo oba obraza listov prizadetih rastlin. Škropljenje ponovimo čez 4–5 dni in po potrebi še tretjič. Magnezij se preko listov hitro absorbira in simptomi se pogosto začnejo izboljševati v enem tednu. Opomba: škropimo v oblačnem vremenu ali zvečer/zjutraj, da kapljice ne povzročijo ožigov na soncu.
• Zalivanje z raztopino magnezija: Epsomovo sol lahko dodamo tudi v vodo za zalivanje. Ob blažjem pomanjkanju zadostuje, da raztopimo približno 1 čajno žličko grenke soli v 4 litrih vode; ob hujšem pomanjkanju pa lahko doziramo do 2 čajni žlički na 4 L (≈ 1 galona). S tako pripravljeno raztopino zalijemo zemljo okrog korenin prizadetih rastlin. Magnezij se bo vsrkal skozi koreninski sistem in postopoma odpravil simptome. Zalivanje z Epsomovo soljo je enostavno in učinkovito, pazimo le, da z odmerkom ne pretiravamo.
• Mineralna gnojila z magnezijem: V vrtnarskih trgovinah je na voljo več pripravkov, ki vsebujejo magnezij za rastline. Eno izmed najbolj znanih in naravnih je že omenjena grenka sol (magnezijev sulfat), ki je dostopna v obliki kristalov ali prahu. Poleg nje obstajajo tudi posebna mineralna gnojila (npr. magnezijev nitrat v kombinaciji s kalcijem, t. i. Cal-Mag izdelki) ter kieserit (naravni mineral – magnezijev sulfat monohidrat) v obliki granul, ki se lahko vdelajo v tla. Za dolgotrajnejše izboljšanje tal, ki so kisla in revna z magnezijem, vrtnarji pogosto uporabijo dolomitno apno – ta dodatek vsebuje magnezij in kalcij ter hkrati zviša pH kislih tal. Pri uporabi komercialnih gnojil vedno upoštevamo navodila proizvajalca glede odmerjanja in časa uporabe.
• Organski viri magnezija: Tudi z organskim gnojenjem lahko prispevamo nekaj magnezija. Na primer kompostiran hlevski gnoj (predvsem od perutnine ali goveda) vsebuje magnezij in ga postopoma sprošča v tla. Čeprav organski viri običajno ne vsebujejo zelo visokih koncentracij magnezija, dolgoročno izboljšujejo rodovitnost tal in lahko preprečujejo blažja pomanjkanja. Nekateri vrtičkarji kot vir magnezija omenjajo tudi lesni pepel, ki vsebuje magnezij in kalij – vendar ga je treba uporabljati zmerno, saj močno zvišuje pH tal.

Odpravljanje vzrokov in preventiva

Ključnega pomena je, da odpravimo tudi dejavnike, zaradi katerih je do pomanjkanja sploh prišlo. Če ugotovimo, da so tla preveč kisla (pH pod ~5,5), jih postopoma izboljšujemo z apnenjem – najbolje z dolomitnim apnom, ki bo dodal tako kalcij kot magnezij.

Kadar analiza tal ali simptomi nakazujejo, da je v zemlji presežek kalija (npr. zaradi pretiranega gnojenja s kalijevimi gnojili) ali višek topnih soli nasploh, priporočamo izpiranje substrata z vodo. To pomeni, da zemljo temeljito prepojimo s čisto vodo, da odvečna gnojila izperemo iz koreninskega območja.

Pri gojenju v posodah (loncih) odvečna voda z raztopljenimi solmi odteče skozi drenažne luknje – poskrbimo, da odteka prosto. S tem postopkom zmanjšamo električno prevodnost (EC) substrata, korenine pa lahko ponovno učinkovito absorbirajo magnezij. Nadalje pazimo, da rastlin ne zalivamo z mrzlo vodo in da korenine niso izpostavljene temperaturam pod ~15 °C, saj hladna tla upočasnijo sprejem hranil.

Z upoštevanjem navedenih ukrepov lahko učinkovito odpravimo pomanjkanje magnezija in izboljšamo rast naših rastlin. Pomembno je, da po uspešni korekciji napak v prihodnje skrbimo za uravnoteženo gnojenje. Magnezij je namreč le eden od bistvenih elementov v kompleksni prehrani rastlin.

Ali lahko rastline dobijo preveč magnezija?

Manjši presežek magnezija ponavadi ni neposredno škodljiv za rastline. V prsti z normalno drenažo se odvečni magnezij lahko izpere ali pa ga rastline enostavno ne absorbirajo pretirano. Če pa z dodajanjem magnezija močno pretiravamo, lahko pride do neravnovesja hranil in posrednih težav v rasti. Preveč magnezija v substratu namreč zavira sprejem drugih pomembnih elementov, predvsem kalcija in kalija.

Posledično rastline začnejo trpeti zaradi relativnega pomanjkanja teh hranil, čeprav jih je v tleh dovolj – pride do t. i. blokade hranil (nutrient lockout).

Vidni znaki prekomerne količine magnezija so pogosto povezani z omenjenim neravnovesjem: listi lahko postanejo nenavadno temno zeleni, rast pa se “zaduši” in zaostane. Kljub temni barvi listov se na konicah in robovih listov pojavijo ožigotine (rjavo-sušni robovi), kar je klasičen simptom preobilice soli v substratu.

Rastline v takem stanju pogosto kažejo tudi zastrupitev z magnezijem v obliki slabše rasti in cvetenja – lahko ostanejo pritlikave, cvetovi (oziroma plodovi) se slabo razvijejo ali jih je manj. V zelo slanih razmerah začnejo končne deli korenin odmirati, ker pretirana koncentracija raztopin onemogoča normalen osmotski sprejem vode; to dodatno poslabša stanje rastline (pojavi se venenje kljub zadostni vlagi v tleh).

Magnezij za rastline: Zaključek

Na srečo so primeri izrazitega presežka magnezija v ljubiteljskem vrtnarstvu redki, saj bi morali za to res pretirano gnojiti z magnezijevimi gnojili. Veliko pogosteje se zgodi, da je motnja posledica neuravnoteženega gnojenja.

Kadar pa sumimo, da je prišlo do zasolenja substrata zaradi prekomernega dodajanja gnojil (vključno z magnezijem), lahko ukrepamo podobno kot pri drugih primerih presežka soli. Zemljo temeljito izperemo z večjo količino vode, da odplaknemo odvečne ione.

Prav tako preverimo pH tal, saj lahko dolgotrajno pretirano gnojenje povzroči pH neravnovesje. Po takšnem “resetu” hranil se nekaj časa izogibamo dodajanju magnezija in drugih gnojil, dokler rastline spet ne vzpostavijo ravnovesja.

Vsekakor pa velja pravilno odmerjanje: magnezij dodajajmo preudarno in v priporočenih količinah – dovolj, da preprečimo pomanjkanje, a ne toliko, da bi tvegali presežke. Tako bomo dosegli optimalno rast in zdravje rastlin, ne da bi pri tem porušili naravno ravnovesje v tleh.

VIR