Triploidna semena konoplje

Triloidna semena konoplje so nekaj, kar zna v prihodnosti konkretno premešati razvoj novih vrst in načine gojenja konoplje. Gre za pravo malo revolucijo na področju samega gorenja in nekaj na kar so gojitelji čakali že dolgo časa.

To tehnologijo že desetletja če ne stoletja uporabljajo pri gojenju tradicionalnih poljščin z namenom povečevanja donosov.

V članku vam bomo opisali začetke te tehnologije, njihov razvoj in kakšne bodo aplikacije le te pri gojenju konoplje v prihodnosti. Pa začnimo ….

Kaj sploh so je triploidna semena konoplje oziroma triploidna genetika?

Triploidna genetika se nanaša na organizme, ki imajo v svoji strukturi tri nize kromosomov (3n) namesto običajnih dveh (2n), ki jih najdemo pri diploidnih organizmih. Lahko gre za naravni pojav ali pa je le ta sprožen umetno. Pri rastlinah je triploidnost pogosto dobra stvar, saj nam omogoča uživanje v večjih plodovih, ki ne vsebujejo semen.

Ideja pri uporabi triloidne genetike pri konoplji je v osnovi podobna: želja po večjih, bolj kompaktnih in smolnatih cvetovih, ki ne proizvajajo semen.

Triploidna semena: kako so jih odkrili in kje vse se jih že uporablja ?

Kmetje gojijo triploidne rastline že stoletja. Lahko bi rekli da dolgo preden so sploh začeli razumeti osnovno genetiko. Zgodnje kmetijske družbe so preprosto obdržale rastline, ki so jim bile všeč: bolj bujne, z večjimi plodovi in bolj odporne. In nekatere od teh rastlin so te lastnosti kazale prav zato, ker so posedovale triploidno genetiko.

Znanstveno razumevanje in namerno ustvarjanje triploidnih rastlin se je zares začelo v 20. stoletju. Raziskovalci so ugotovili, da lahko triploidne rastline ustvarijo s pomočjo kemikalij, kot je kolhicin, ki moti normalno delitev celic.

Kolhicin, ki se pridobiva iz jesenskega podleska, ovira tvorbo mikrotubulov ravno v trenutku, ko se celice delijo. To povzroči, da dvojni niz kromosomov pristane v isti celici. S tem odkritjem so raziskave triploidne genetike prestavile v najvišjo prestavo, tehnologija pa je postala široko uveljavljena.

Dandanes lahko uporabo tripoidnih semen oziroma rastlin pridobljenih iz takšnega tipa genetike vidimo povsod, tudi v naši kuhinji. V kmetijstvu je uporaba takšnega tipa semen že dolgoletna praksa.

V kolikor vas zanima kako na primeru rastlin konoplje izdelujejo triploidna semena konoplje si sam postopek preberite na povezavi, podani na koncu v virih. Na sami povezavi izredno lepo predstavijo sam proces.

Triploidna semena konoplje : Katere so prednosti ter tudi slabosti ?

Prednosti triploidne genetike v kmetijstvu so nesporne; v nasprotnem primeru se ta tehnologija ne bi tako široko razširila. Glavne prednosti so:

• Plodovi brez semen: Trije nizi kromosomov namesto dveh pogosto povzročijo, da rastline postanejo sterilne. To pomeni, da so plodovi brez semen, kar potrošniki raje izberejo zaradi boljše izkušnje pri uživanju.
• Večji plodovi: rastline lahko proizvedejo večje plodove zaradi povečane presnovne aktivnosti in vitalnosti. To lahko vodi tudi do izboljšane prehranske kakovosti.
• Večja odpornost rastlin: Nekatere triploidne rastline kažejo večjo odpornost na bolezni, škodljivce in stres. Ta odpornost jim lahko pomaga preživeti v bolj neugodnih pogojih kot običajnim rastlinam.
• Večja enotnost plodov: Pravilno vzgojene triploidne rastline so običajno bolj enotne v rasti, zaradi česar jih je veliko lažje upravljati in obirati.

Kot pri vsaki stvari tudi tukaj obstaja nekaj ključnih slabosti:

• Sterilnost samih rastlin: Sterilnost triploidnih rastlin je lahko pomanjkljivost, saj jih ni mogoče naravno razmnoževati. Zato je za pridobitev novih rastlin treba uporabiti zahtevne tehnike žlahtnjenja. V praksi to pomeni, da si ne moremo vzgojiti lastnih semen.
• Izjemno zapleteno žlahtnjenje: Vzgoja e triploidnih rastlin vključuje izvajanje zapletenih tehnik, strokovno znanje in skrbno upravljanje. Prav tako moramo za izvajanje takšnega tipa žlahtnjenja uporabiti tudi kemikalije, kot je kolhicin, kar je lahko težavno v kolikor to izvajamo v velikem obsegu.
• Genetska nestabilnost : Zaradi nenavadnega števila kromosomov in njihovih učinkov na celične procese je težje doseči genetsko enotnost. Žlahtnitelj mora vložiti dodaten trud, da stabilizira genotip.

Trploidna semena: praktični primeri iz kmetijstva

V sodobnem kmetijstvu je triploidna genetika prisotna skorajda povsod. Za lažje razumevanje vam podajamo nekaj primerov, s katerimi boste lažje razumeli kje vse jo lahko srečamo:

• Grozdje: Gre za dobro znan primer uporabe tega tipa genetike za pridelavo sadja brez semen. Ljudje imajo raje grozdje brez semen, tako takrat, ko ga jedo svežega, kot v obliki rozin. Še ena prednost tega tipa genetike so večji in bolj enotni grozdi. Triploidno grozdje se ustvarja s selektivnim žlahtnjenjem in obdelavo s kolhicinom.
• Banane: Zgodovinsko gledano gre za eno prvih kulturnih rastlin, ki je imela korist od triploidne genetike. Sprva so bile triploidne banane le naključna, srečna mutacija, ki so jo kmetje nato s selektivnim žlahtnjenjem skozi stoletja stabilizirali. Banane takšnega tipa so sterilne in obrodijo plodove brez semen, kar je za potrošnike velika prednost (verjetno niste vedeli da ima originalna banana semena 😉
• Lubenice: Triploidne lubenice so brez semen, zato so za potrošnike bolj praktične in prijetne za uživanje. Praviloma so tudi večje, najverjetneje zato, ker se hranila in energija rastline ne trošijo za razvoj semen.

Triploidna semena konoplje: zakaj to tehnologijo uporabi tudi pri konoplji?

Kot ste videli s primeri iz kmetijstva bi tudi pri konoplji uporaba te tehnologije lahko imela zanimive posledice. Gojitelji v nenehni želji po čim večjih donosih, moči in sami uniformiranosti rastlin vedno iščejo nove načine, kako priti do le teh. Eden od načinov je tudi uporaba te tehnologije. No pa si poglejmo nekaj področij pri gojenju konoplje, kjer bi uporaba te tehnologije privedla do zanimivih rezultatov:

• Večje rastline: raziskave, ki so do sedaj na voljo kažejo, da ima triploidne rastline konoplje daljša stebla in večje pahljačaste liste z večjimi in gostejšimi listnimi režami (stomata). Gre za izredno lastnost zlasti pri gojenju industrijske konoplje. Pri rastlinah konoplje, ki se pridelujejo z namenom čim večje vsebnosti kanabinoidov pa s povečano metabolično dejavnostjo načeloma lahko pridemo do večjih donosov.
• Večja proizvodnja smole na cvetovih: Iz do sedaj mogočih raziskav je mogoče razbrati, da lahko triploidne rastline konoplje proizvedejo do 40 % več smole kot njihove diploidne različice. To vodi do višjih donosov dragocenih kanabinoidov, kot sta THC in CBD, pa tudi aromatičnih terpenov. Zaradi tega so še posebej privlačne za proizvodnjo koncentratov in ekstraktov.
• Manjša možnost pojava hermafroditov: Hermafroditizem oziroma prisotnost moških in ženskih reproduktivnih organov na isti rastlini lahko pridelovalcem predstavlja resno težavo. Pri triploidnih rastlinah je verjetnost za pojav hermafroditnih lastnosti manjša, kar zmanjšuje tveganje za samo-oprašitev in neželeno nastajanje semen.
• Sterilnost: Triploidne rastline konoplje naj bi bile 98 % sterilne, kar odpravlja tveganje za nenamerno oprašitev in nastanek semen v izključno ženskih vrtovih (sensimiglia).
• Enotnost rastlin: rastline tega tipa so običajno bolj enotne v rasti. To omogoča, da je krošnja rastlin veliko bolj ravna (canopy), kar v velikih komercialnih rastlinjakih olajša ohranjanje enake razdalje do LED Grow luči. Posledična enotnost v velikosti končnega pridelka je prav tako ključnega pomena.

Kdo vidi največjo prednosti pri uporabi tega tipa semen?

Zaradi prednosti, ki jih uporaba takšne genetike prinaša so nad njenim prihodom navdušeni predvsem komercialni gojitelji.

Po raziskavah glavne prednosti vidijo predvsem v skrajšanju samega cikla gojenja (v povprečju kar za 7 dni) s čimer bi (predvsem pri uporabi umetne svetlobe za gojenje) opazno zmanjšali porabo električne energije in sam ogljični odtis operacije.

Kljub skrajšanemu ciklu je lahko pridelek povsem enak ali celo obilnejši (za 10–20 % ob upoštevanju najboljših praks). Zahvaljujoč gostejšim trihomom pa lahko pričakujete tudi 3–5 % povišanje ravni THC-ja. Večji in gostejši cvetovi triploidov so vizualno precej bolj privlačni za končnega potrošnika.

Triploidna semena konoplje: zaključek

Potencial triploidne genetike v industriji konoplje je ogromen. Z izkoriščanjem te tehnologije bi komercialni gojitelji lahko vzgojijo rastline z vrhunskimi lastnostmi, kar prinaša izjemne koristi tako za industrijo kot za končne potrošnike.

Z nadaljevanjem raziskav in napredkom tehnik žlahtnjenja bi lahko triploidna konoplja kmalu postala standard v sodobnem gojenju konoplje.

Kljub vsem pozitivnim lastnostim pa obstajajo tudi slabosti, ki se lahko izkažejo za katastrofalne. Ena takšna je že sama sterilnost rastlin (ne proizvajajo semen) kar pomeni , da lahko kaj hitro ostanemo brez semen za nadaljnjo gojenje.

Prav tako za uspešno vzgojo tej tipi genetike (kot je to pri poljščinah) potrebujejo specializirana gnojila, kar se je do sedaj (vsaj pri vzgoji poljščin kot je koruza) izkazalo za izjemno slabo prakso.

S tem se še poveča odvisnost od semenskih bank, ki bodo tako popolnoma obvladovale trg semen. Gre za nekoliko paranoični opis prihodnosti vendar se kljub izjemnim lastnostim, ki jih posedujejo te vrste genetike velja zapomniti tudi slabe lastnosti, ki jih le ta prinaša s sabo.

Semena tega tipa pa lahko najdete tudi v naši spletni trgovini.

VIR